PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00015109
ZMZ-1 člen 49, 49/7, 49/6, 50, 50/3, 64, 64/1-1, 65, 65/6. URS člen 23, 158. ZUP člen 225, 129, 129/1-4.
dopuščena revizija - revizija tožene stranke - pomembno pravno vprašanje - poseg v pravnomočno odločbo - zmotna uporaba materialnega prava - samovoljna zapustitev azilnega doma - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - nova prošnja za azil - dovoljenost odgovora na revizijo - oseba brez PDI - ugoditev reviziji
Stališče prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi, da v prejšnjem postopku izdana pravnomočna odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito pravno ne učinkuje, če je prosilec pred njeno vročitvijo njegovemu pooblaščencu samovoljno zapustil azilni dom in se v treh dneh vanj ni vrnil, saj je s tem nastopila zakonska domneva o umaknjeni prošnji (druga alineja drugega odstavka 50. člena ZMZ-1), je materialnopravno napačno.
delo na domu - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Toženka je organizacijski razlog utemeljila s potrebo, da se kadrovske naloge ne izvajajo več na daljavo, in z oteženo komunikacijo, saj je bila tožnica, ki je delala na domu, pogosto nedosegljiva oziroma ni odgovarjala na klice. Zato njene zahteve, da delavka, ki dela na kadrovskem področju, to delo opravlja na sedežu delodajalca, ni mogoče označiti za nerazumno, ampak za povsem upravičeno.
Toženka je tožnici ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za isto delo in pod enakimi pogoji, le na sedežu, ki je od njenega doma oddaljen 5 km. S ponujeno zaposlitvijo je ne bi postavila v manj ugoden položaj, kot ga imajo ostali zaposleni, saj je tožnica, ravno nasprotno, doslej uživala ugodnost, ki je drugi zaposleni niso imeli. Kot invalid III. kategorije tožnica ni imela omejitev glede kraja opravljanja dela, toženka pa ji je tudi z novo pogodbo zagotavljala enako delo z omejitvami, ki jih je tožnici zagotavljala odločba ZPIZ.
ZTPDR člen 87. URS člen 154. ZKolP člen 34, 34/2. ZDR-1 člen 9.
kolektivni delovni spor - veljavnost kolektivne pogodbe - odstop od pogodbe - objava
KPPN je bila objavljena v Uradnem listu RS, na enak način pa bi morale biti objavljene tudi vse njene spremembe in dopolnitve. Odstop predlagatelja od kolektivne pogodbe je pomenil spremembo kolektivne pogodbe na strani podpisnikov. "Kolektivna pogodba" ni samo akt, kot je bil sprejet v prvotnem besedilu, pač pa zajema tudi vse spremembe in dopolnitve, ki so nastale v času njene veljavnosti, zato morajo biti slednje objavljene na enak način, kot osnovno besedilo.
Delodajalec lahko delavcu s pogodbo o zaposlitvi prizna posamezno pravico, tudi če ta ni določena z nobeno kolektivno pogodbo, lahko pa se z njim dogovori za uporabo kolektivne pogodbe, ki sicer za delodajalca ne velja.
Tudi v primeru, ko kolektivno pogodbo na strani delodajalcev ne sklene samo asociacija z obveznim članstvom, ampak poleg nje tudi asociacija s prostovoljnim članstvom, v katero pa določen delodajalec ni včlanjen, kolektivna pogodba za tega delodajalca (ne pa tudi za druge delodajalce, ki so člani) preneha veljati z iztekom prehodnega obdobja iz 32. člena ZKolP (na dan 6. 5. 2009).
pokojninska osnova - premalo izplačana plača - stečajni postopek - priznanje terjatev v stečajnem postopku
V pokojninsko osnovo je treba všteti zneske premalo izplačanih plač, ki so bili tožniku priznani v stečajnem postopku. Na podlagi podlagi podatkov o plačah, ki jih je tožnik prejel, je pokojninska osnova oblikovana skladno z 39. in 42. členom ZPIZ-1.
Odločba o ustavitvi izplačevanja za vnaprej omogoča upravičencu pravno varstvo glede izplačevanja na podlagi pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v prihodnje. O upravičenosti do prejemanja pokojninskih oziroma invalidskih prejemkov v preteklem obdobju pa tožena stranka odloči v okviru izdaje odločbe o ugotovitvi preplačila (194. člen ZPIZ-2). Zato lahko tožena stranka za preteklo obdobje, v katerem zavarovanec ni izpolnjeval pogojev za izplačevanje dajatve, ne glede na odločitev o ustavitvi izplačevanja posamezne dajatve za naprej, odloča o preplačilu in dolžnosti povračila neupravičeno izplačanih sredstev zaradi neizpolnjevanja pogojev za uživanje dajatve. Odločbi o ustavitvi izplačevanja za naprej in vrnitvi neupravičeno prejetega se tako ne izključujeta, temveč se nasprotno dopolnjujeta glede časovnih učinkov spremenjenega priznavanja posamezne pravice.
Prvotno priznana pravica iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, po kateri je zavarovanec upravičen do določenih prejemkov, je po izdaji odločbe o priznanju te pravice varovana in obstoji le, če po izdaji odločbe o priznanju te pravice obstojijo še naprej vsi potrebni pravni in dejanski pogoji za njeno priznanje oziroma izplačevanje (časovne meje pravnomočnosti). Če so dejanske okoliščine nastale po izdaji odločbe o pravici - torej po prvotnem odločanju o njej, po naravi stvari še niso mogle biti predmet obravnavanja in so ta novo nastala dejstva z vidika uporabe relevantnega prava taka, da zakon uživanja pravice na podlagi teh novo nastalih dejstev ne dopušča več. Pravica zavarovancu v tem spremenjenem dejanskem in pravnem obsegu ni bila priznana s prvotno odločbo o priznanju pravice. Če nastane novo dejstvo, ki pri priznanju pravice do izplačevanja časovno nedoločenega priznanja pravice lahko spremeni sklep o pravni posledici, potem je to dejstvo podlaga za novo upravno odločanje (126. člen ZUP).
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 39.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - učitelj - kriteriji za določitev presežnega delavca
KPVIZ v 1. točki 39. člena določa, da se kriterij delovne uspešnosti upošteva samo v primeru, če se je delovna uspešnost ocenjevala v zavodu eno leto pred uvedbo postopka za določanje presežnih delavcev. Zmotno je stališče tožnice, da bi morala toženka na podlagi navedenega določila upoštevati oceno za leto 2013, ki je bila izdana v letu 2014, in ne ocene za leto 2014, ker je bila ta izdana v letu 2015 oziroma manj kot leto dni pred uvedbo postopka za določanje presežnih delavcev. Iz navedenega določila ne izhaja, da mora delodajalec upoštevati oceno glede na datum njene izdaje.
ZUS-1 člen 2, 5, 7, 7/3. URS člen 137. Odvetniška tarifa (2015) člen 13. ZOdvT člen 19.
odvetništvo - odvetniška tarifa - nosilec javnega pooblastila - politična diskrecija - pooblastila ministra - odvetniška zbornica - spor med državo in nosilcem javnih pooblastil - drugo sodno varstvo - sodno varstvo v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
Pri sprejemanju sprememb OT (tudi predmetne vrednosti točke) ne gre za čisto političen proces abstraktne pravne regulacije. Odločitev ministra v zvezi z uresničevanjem tega javnega pooblastila s strani Odvetniške zbornice ne more biti prepuščena njegovi prosti politični oceni, saj bi to pomenilo, da se 137. člen Ustave uresničuje v popolni odvisnosti od politične volje nosilca izvršne funkcije.
Iz ZOdv in OT v povezavi s 137. členom Ustave izhaja, da mora prizadeta stran tega javnopravnega razmerja v primeru kršitve te zakonske ureditve imeti možnost, da to uveljavlja s tožbo in da gre torej v predmetni zadevi za pravni spor, ki ga je treba razrešiti pred pristojnim sodiščem.
V obravnavani zadevi so zato podani pogoji za sodno varstvo na podlagi 7. člena ZUS-1: gre za spor, ki izvira iz javnopravnega razmerja med nosilcem javnega pooblastila (pritožnico) in državo (toženo stranko). V zvezi s tem javnopravnim sporom med pritožnico in toženo stranko drugo sodno varstvo ni podano.
ZUS-1 člen 17, 19, 19/1, 22, 82. ZPP člen 199, 204.
stranska intervencija - primerna uporaba ZPP - nedovoljena pritožba v upravnem sporu - prizadeta oseba v upravnem sporu - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe
ZUS-1 ne določa posebne pritožbe zoper sklep, s katerim določeni osebi, ki bi želela pridobiti položaj prizadete osebe v upravnem sporu po prvem odstavku 19. člena ZUS-1, ta položaj ni bil priznan.
ZPNačrt člen 70, 71, 71/1, 72, 72/5, 77, 77/1, 79, 80. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 2, 2-2. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Preddvor (2012) člen 35, 35/1.
Odmera komunalnega prispevka ni odvisna od izdaje odločbe o obvezni priključitvi stavbe na javno kanalizacijsko omrežje, ampak od izpolnitve pogojev, ki so predvideni v določbah ZPNačrt, in ki zagotavljajo, da del finančnega bremena za opremljanje stavbnih zemljišč nosijo investitorji gradenj, če gre za izboljšanje komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča pa tudi lastniki že obstoječih objektov.
Če za odmero komunalnega prispevka pri določeni vrsti komunalne opreme zadostuje, da je z izgradnjo zagotovljena zavezancu možnost njene uporabe, je za odmero komunalnega prispevka pri komunalni opremi, ki po naravi stvari za uporabo zahteva še priključitev objekta, bistveno, da je zavezancu omogočena priključitev na to opremo. ZPNačrt namreč ne razlikuje pogojev za odmero komunalnega prispevka glede na vrsto komunalne opreme, tako da za samo odmero tudi ni odločilno, ali je zavezanec dolžan določeno komunalno opremo uporabljati (in dejansko izvesti priključitev nanjo).
Komunalna oprema za samooskrbo objekta na področju odvajanja ter čiščenja komunalne odpadne vode se lahko uporablja le na območjih, ki niso opremljena s to gospodarsko javno infrastrukturo in najpozneje do opremljanja stavbnega zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo
V postopku je bilo ugotovljeno, da v prvem opozorilu navedenih inventurnih popisov ni delal tožnik osebno, niti ni mogel vplivati na njihovo pravilnost in na samo kontrolo. To pomeni, da očitek iz opozorila (da je dne 30. 9. 2014 in dne 30. 10. 2014 naredil napačen inventurni popis) ni utemeljen. Sklicevanje na delovne zadolžitve, ki jih je imel tožnik določene v pogodbi o zaposlitvi v postopku pred sodiščem prve stopnje in sedaj v reviziji ne more nadomestiti manjkajočega očitka v pisnem opozorilu, da je svoje dolžno ravnanje oziroma pooblastila kot vodja gostinskega obrata opustil ali kršil.
Drugo pisno opozorilo je konkretizirano vsaj toliko, da je bilo tožniku jasno, kaj se mu sploh očita, tudi zaradi sklicevanja na sestanek, na katerem je bil prisoten in dejstva, da so delavci zahteve izrazili v pisni obliki. Zahteva po konkretizaciji očitkov v pisnem opozorilu ne pomeni, da mora delodajalec do potankosti opisati kršitev, temveč toliko, da je delavcu jasen očitek kršitve delovnih obveznosti. Navedenemu je bilo v obravnavanem primeru zadoščeno.
Tožena stranka reviziji ni predložila predloga za dopustitev revizije. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena v zvezi s 373. členom ZPP revizijo kot nepopolno zavrglo.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - sodna razveza pogodba o zaposlitvi - okoliščine in interesi strank
Spremenjena sistemizacija ni okoliščina, ki bi vedno opravičevala sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, ampak je le eno izmed dejstev, ki na to lahko vplivajo. To okoliščino mora sodišče primerjati z okoliščinami na strani delavca.
Zagotovljena zaposlitev za nedoločen čas na podobnem delovnem mestu je lahko odločujoča okoliščina pri presoji o sodni razvezi. Sodišče je v primerljivih zadevah lahko kljub enakim okoliščinam na strani toženke kot odločilno upoštevalo dejstvo, da so tožniki ostali brez zaposlitve, kar je okoliščina, ki je pri tožnici ni bilo.
ZDR člen 113. ZDR-1 člen 112, 112/1, 112/2. ZSDU člen 67.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - predstavnik delavcev - varstvo pred odpovedjo
Če je bil ob sprejemu 113. člena ZDR (sedaj 112. člena ZDR-1) namen zakonodajalca zaščiti predstavnika delavcev med drugim tudi pred prerazporeditvijo (in celo znižanjem plače ter disciplinskim in odškodninskim postopkom), torej pred vsakim postopkom, ki bi spremenil njegov delovnopravni status ali ga omejeval oziroma oviral v njegovi aktivnosti, je treba nejasno določbo 112. člena ZDR-1 razlagati tako, da se nanaša tudi na primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe.
ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočnost - nova odločba - učinek za naprej
Ustavno sodišče je v 4. točki izreka odločbe U-I-239/14 in Up 1169/12 z dne 26.3. 2015 določilo način izvršitve svoje odločbe. Odločilo je, da mora tožena stranka izdati odločbo o ponovni odmeri pokojnine v postopku z izrednim pravnim sredstvom, določenim v 183. členu ZPIZ-2. V 5. točki izreka je določilo učinkovanje odločbe o ponovni odmeri; trenutek upravičenosti do višje pokojnine je vezalo na to, ali je nova odločba izdana po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. V obeh primerih velja nova odločba in s tem tudi upravičenost do poračuna na tej podlagi od prvega dne naslednjega meseca, torej za naprej, od spremembe dalje in ne tudi za nazaj. S tem je izenačilo zavarovance, ki niso (mogli) vložili zahteve v času veljave ZPIZ-1 in je tudi niso vložili po uveljavitvi ZPIZ-2, in tistimi, ki so to storili.
Zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja ali nadzora oziroma zavarovanje D & O ("directors and officers liability insurance") nekoliko odstopa od klasičnega zavarovanja odgovornosti. Njegov predmet ni nujno odgovornost zavarovanca do tretje osebe, temveč so najpogostejše t. i. notranje tožbe, pri katerih sta tožeča in tožena stranka zavarovani po isti zavarovalni polici.
Kritje v primeru "D&O zavarovanja" je predvideno za zahtevke, naslovljene na direktorje ali vodilne delavce zaradi napačnih dejanj, ki so jih storili v funkciji, ki jo opravljajo znotraj podjetja. D&O zavarovalne police ne krijejo zahtevkov, ki izvirajo iz poklicne odgovornosti posameznikov (izključitev poklicne odgovornosti ("Professional Liability Exclusion")), ki niso povezani z dejavnostjo zavarovane družbe.
Razlaga sodišča druge stopnje, da je zavarovalno kritje izključeno za vsako škodo, povezano s poslovanjem družbe ali zavarovanca, oziroma škodo zaradi strokovne napake, tudi pri vodenja uprave, nasprotuje samemu namenu sklenjenega zavarovanja in izniči njegov pomen. Ob povedanem je razlaga sporne klavzule (pre)široka ter, če bi bila takšna razlaga edina možna, je sama klavzula nična (86. člen OZ).
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Okoliščina, da je izvenzakonska partnerka obdolženca kot strokovna sodelavka zaposlena na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v Celju, predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00015837
OZ člen 87, 87/2, 92. ZGD-1 člen 495, 504, 504/2, 505, 505-8.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - povečanje osnovnega kapitala - plačilo - poštenost pogodbene stranke - tožba zoper družbenika - materialnopravne predpostavke - soglasje skupščine - ničnost pogodbe - nasprotovanje moralnim načelom - vrnitev danega - trditvena podlaga tožbenega zahtevka - sodba presenečenja - pravica do izjave v postopku
Revident se moti, v kolikor meni, da mora nepoštenost tožnice a priori voditi v zavrnitev njenega tožbenega zahtevka. Zakon določa, da sodišče zahtevek lahko zavrne, ni pa to nujno. Prav nepoštenost obeh pogodbenih strank (kot je bilo tudi v konkretnem primeru) bo načeloma govorila v prid ugoditvi zahtevku za vračilo. V nasprotnem primeru bi ostala gola ugotovitev, da je bil sporni dogovor ničen, njegovi učinki pa bi v celoti ostali v veljavi in obojestransko nepošteni pogodbeni stranki bi dosegli prepovedani cilj.
OZ člen 41, 41/1, 564. ZD člen 145, 145/1. ZPP člen 196, 245, 245/1, 254, 254/3, 287, 287/2, 339, 339/1, 339/2-8. ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba - aktivna stvarna legitimacija - skupnost dedičev - enotni sosporniki - pogodba o preužitku - poslovna sposobnost - sposobnost razsojanja - ničnost pogodbe - izpodbijanje izvedenskega mnenja - pravno relevantne pripombe na izvedensko mnenje - nejasnosti v izvedenskem mnenju - postavitev novega izvedenca - odprava pomanjkljivosti v mnenju - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - dopolnjevanje razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v odločbi sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve in druge stopnje
Ko je sodišče druge stopnje dopolnilo manjkajoče razloge za neizvedbo toženčevega dokaznega predloga, je tožnika prikrajšalo za možnost, da z izpodbijanjem dejanskega stanja v pritožbenem postopku zanj neugodno izvedensko mnenje učinkovito preizkusi. S takšnim ravnanjem je tudi sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Revizijska presoja o relativni bistveni kršitvi 254. člena ZPP je odvisna od odgovora na vprašanje, ali je toženec s konkretiziranimi pripombami na izvedensko mnenje uspel vzpostaviti zadostno stopnjo dvoma v pravilnost in popolnost izvedenčeve ugotovitve, da pokojnik v trenutku sklepanja pogodbe o preužitku ni bil razsoden. V okviru navedene presoje se mora Vrhovno sodišče opredeliti do vprašanja, ali je bil z izvedenčevimi pisnimi dopolnitvami odpravljen dvom v pravilnost zaključka o pokojnikovi nerazsodnosti v času sklenitve pogodbe o preužitku. Če sodišče ne poskrbi za celovito, jasno in prepričljivo razjasnitev strankinih pravno relevantnih pripomb v zvezi s pravilnostjo izvedenskega mnenja, je utemeljen sklep o očitno napačni dokazni oceni, ki pomeni kršitev prepovedi sodniške samovolje.
predlog za dopustitev revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela odločitve - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Pri preživninskih terjatvah gre za bodoče dajatve, ki se ponavljajo. Za te se v skladu s 40. členom ZPP kot vrednost spornega predmeta vzame seštevek dajatev, toda največ znesek, ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let.