predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - čakanje na delo doma - zdravniški pregled
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali dejstvo, da se delavec, ki je na čakanju na delo in opravlja dopolnilno samostojno dejavnost (s.p.), ne odzove na s strani delodajalca odrejen zdravniški pregled in ga samoiniciativno opravi na drug datum, predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi?
- Ali lahko sodišče druge stopnje spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da ugotovi nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri tem pa ne odloči o predlogu delodajalca za sodno razvezo?
- Ali lahko sodišče druge stopnje ugotovi dejstvo, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotovilo (konkretno, da je imel delavec soglasje za opravljanje s.p.), ne da bi izvedlo pritožbeno obravnavo oziroma dalo toženi stranki možnost, da se o njem izjavi oziroma ga izpodbija v pritožbenem postopku?
Če tožena družba ni podala pristanka na to, da se toženkine zapadle terjatve po leasing pogodbi za stanovanjsko nepremičnino poravnajo iz razlike pri plačilu najemnine, ko oziroma če bo ta plačana, s tem pa pride tudi do "odkupa" stanovanjske nepremičnine, tožnica nima pravice zahtevati izstavitve zemljiško knjižnega dovolila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00015715
URS člen 26, 26/1.
pravica do povrnitve škode - odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - stečajni postopek - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - nezadostna trditvena podlaga
Tožnik bi moral pojasniti, katere konkretne odločitve stečajnega senata so mu povzročile škodo, da je te kršitve uveljavljal v postopku s pravnimi sredstvi in da posameznemu pravnemu sredstvu ni bilo ugodeno zaradi očitne in grobe kršitve prava in sodniških dolžnosti.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost - pojem nevarne stvari - padec na poledenelih stopnicah - dotrajane stopnice
Revizija je dopusti glede vprašanja ali poledenele, zasnežene in dotrajane (ponekod odkrušene) stopnice, v okoliščinah obravnavanega primera, predstavljajo nevarno stvar.
lastninska tožba (rei vindicatio) - pravica do posesti - zakup kmetijskih zemljišč - pogoji za vračanje v posest trajnih nasadov - privatizacija - načelo iura novit curia - pritožbene novote - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Stališče pritožbenega sodišča, da gre pri pritožbenem očitku o izostali presoji ugovora tožencev v luči pravila iz 18. člena ZSKZ za nedovoljeno pritožbeno novoto, je napačno.
Na pravilno uporabo materialnega prava morata sodišče prve in sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, s čimer se v pravdi odraža rek Iura novit curia. Še več: dolžnost uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti sodišče nadalje zavezuje tudi pri zbiranju procesnega gradiva, kjer je razpravno načelo korigirano z metodo materialnega pravdnega vodstva (285. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Metoda materialnega pravdnega vodstva je namenjena temu, da strankam omogoči iz kompleksnega življenjskega primera izluščiti (in navesti) tista dejstva, ki so z vidika normativnega kompleksa relevantna. Če je tako, potem je sodišče še toliko bolj zavezano upoštevati že ponujena (ali celo ugotovljena) dejstva, ki so pravno relevantna, četudi stranka ob tem, ko jih je navedla, ni zatrjevala tudi njihovega pravnega pomena oziroma jih ni navezovala na določeno materialnopravno pravilo (v konkretnem primeru na pravilo iz 18. člena ZSKZ).
predlog za dopustitev revizije - vrnitev v prejšnje stanje - sklep o potrditvi sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - sklep s katerim se postopek konča - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo v številnih odločbah je postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V njem se ne odloča o glavni stvari, temveč le o utemeljenosti predloga za vrnitev postopka v prejšnje stanje, konkretno o tem, ali je bilo določeno procesno dejanje zamujeno iz opravičljivega razloga. Tak sklep nima lastnosti končnosti in postopek z njim ni pravnomočno končan, zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zavrnitev predloga
Predsednik sodišča, s katerim je tožeča stranka pred leti imela spor in je obenem tudi znanec toženca, v obravnavani zadevi ni razpravljajoči sodnik. Predvidevanje tožeče stranke, da zaradi poznanstva med predsednikom sodišča in razpravljajočo sodnico ne bo deležna poštenega postopka, je povsem nekonkretizirano in že zato neutemeljeno. Predsednik sodišča namreč ne more vplivati na odločanje v posameznih zadevah. Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon (3. člen Zakona o sodiščih), pri uresničevanju svojih pravic pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja (2. člen Zakona o sodniški službi).
nepravdni postopek - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - sklep o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje - razveljavitev sklepa - pravica do pritožbe - odprava pomanjkljivosti na drugi stopnji
Pritožnik bi moral upoštevajoč obseg ugotovljenih pomanjkljivosti izvedenega dokaznega postopka utemeljiti, zakaj je sodišče druge stopnje s tem, ko teh pomanjkljivosti ni samo odpravilo, prekomerno zavarovalo pravico do pritožbe in nedopustno poseglo v njegovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Teh razlogov pa pritožba sploh nima. Vrhovno sodišče je zato odločilo, da je pravilna ocena sodišča druge stopnje, da bi upoštevajoč okoliščine obravnavanega primera sodišče druge stopnje, če bi samo odpravilo kršitve, prekomerno poseglo v predlagateljičino pravico do pritožbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - zapuščinski postopek - dedič kot uslužbenec pristojnega sodišča
Dejstvo, da je eden od dedičev zaposlen na sodišču, ki vodi zapuščinski postopek, samo po sebi ne zadošča za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
dopuščena revizija - priposestvovanje služnosti v javno korist - pogoji - izvajalec gospodarske javne službe
Revizija se dopusti glede vprašanja pravno korektne razlage določb ODZ, in sicer paragrafov 1460 do 1464 in paragrafa 1479, vse glede možnosti priposestvovanja služnosti v javno korist in glede pogojev za priposestvovanje.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je od dosojenih plač za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja treba odšteti prejeto denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in ali je v zvezi s tem vprašanjem sodba sodišča druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopa iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00016773
ZPP člen 77, 77/2, 98, 98/6. OZ člen 569. ZFPPIPP člen 386.
dovoljenost revizije - osebni stečaj - pooblastilo - novo pooblastilo za vložitev revizije - stečajni upravitelj - naknadna odobritev pravdnih dejanj - posojilna pogodba - vrnitev posojila - zavrnitev revizije
Le stečajni upravitelj lahko odvetniku podeli pooblastilo za zastopanje in tega ne more narediti stranka sama. Stečajni upravitelj pa lahko naknadno opravljena pravdna dejanja odobri.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - kriva ovadba - pravno odločilna dejstva
Opis kaznivega dejanja še omogoča, kar pravilno poudarja državni tožilec, pravno vrednotenje in sklepanje o obstoju (ali neobstoju) kaznivih dejanj, ki se preganjata po uradni dolžnosti, ki nista bili storjeni, kar je zakonski znak kaznivega dejanja krive ovadbe. Abstraktni zakonski tekst „kdor koga naznani, da je storil kaznivo dejanje“, je v opisu dejanja konkretiziran z navedbami, iz katerih je mogoče sklepati na zakonske znake kaznivega dejanja.
tožba za izpodbijanje zemljiškoknjižnega vpisa - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - skupno premoženje zakoncev - originarna pridobitev lastninske pravice - nakup nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - ustaljena sodna praksa
Pravilno je nosilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, ki sklep o neutemeljenosti vseh tožbenih zahtevkov utemeljuje z nespornim dejstvom, da je bila sporna nepremičnina prodana v izvršilnem postopku.
Pri prodaji nepremičnine stvari v izvršilnem postopku gre za originarno, ne pa derivativno pridobitev lastninske pravice. Za nastanek pravice kupca pravice pravnega prednika niso pomembne. Pridobitev temelji na izvedenem sodnem (izvršilnem) postopku, v katerem so imele stranke in udeleženci možnost uveljavljati pravna sredstva.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - vodilni delavec - predčasna razrešitev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali lahko delodajalec sprejme odločitev o (predčasni) razrešitvi vodilnega delavca, tudi če razrešitev ni izrecno predvidena s pogodbo o zaposlitvi oziroma internimi predpisi delodajalca, zlasti upoštevaje dejstvo, da tudi imenovanje delavca na funkcijo ni posebej urejeno in, ali je v primeru podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti vodilnemu delavcu, ker zaradi razrešitve s funkcije ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela, vodilnemu delavcu treba omogočiti zagovor.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost države za delo policista - zasledovalna vožnja - prometna nesreča - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - soodgovornost - mesečna renta - višina rente - dejanska zaposlitvena možnost
Glede na stanje na trgu delovne sile, ko zaposlitve ne dobijo zdravi ljudje, in upoštevaje tožnikove omejitve, je pravilen zaključek, da tožnik ne glede na preostalo delovno zmožnost zaposlitve ne dobi, zaradi česar mu pripada pravica do popolne rente.
reivindikacijska tožba - izročitev in izpraznitev nepremičnine - kurilnica - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - dogovor o souporabi - pravna narava dela stavbe v etažni lastnini - skupni deli stavbe - posebni skupni deli v etažni lastnini - ustanovitev posebnega skupnega dela stavbe v etažni lastnini - dopuščena revizija
V primerih dejanske etažne lastnine je za urejanje razmerij med solastniki, kot tudi med njimi in tretjimi osebami, ključno dejansko (in ne zemljiškoknjižno) stanje. Posameznega solastnika se šteje za lastnika določenega posameznega dela, čeprav je v zemljiški knjigi vpisan le njegov (v naravi nedoločen) solastniški delež na parceli. Čeprav ne stavba ne njeni posamezni deli v zemljiško knjigo niso vpisani, se torej šteje, da ti obstajajo (in so lahko predmet pravnega prometa).
Jasen in realiziran (na v zven razviden) pisen dogovor o ustanovitvi skupnega dela v takšnem primeru, v razmerju med "etažnimi lastniki", ki ga sklenejo, lahko zadošča za "dejansko" ustanovitev (posebnega) skupnega dela stavbe.
pravna narava pogodbenega določila posamezni skupni del - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pomanjkljivosti sodbe - nejasnost razlogov - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - postopek vzpostavitve etažne lastnine - odtujitev stvari o kateri teče pravda - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija