Ni mogoče pritrditi vložniku zahteve, da pripor v konkretnem primeru ni neogibno potreben ukrep za zagotovitev varnosti ljudi, da ne obstaja sorazmerje med ogroženostjo oškodovankinega življenja in težo ukrepa, ter da bi bilo mogoče v konkretnem primeru pripor nadomestiti z milejšim ukrepom. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah presodilo, da utemeljitev neogibnosti pripora sama po sebi vsebuje presojo, da milejši ukrep ne pride v poštev. Sodišče je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora (8. točka na 8. strani sklepa dežurne preiskovalne sodnice, 9. točka na 6. in 7. strani sklepa zunajobravnavnega senata) presodilo, da je odreditev pripora v konkretnem primeru sorazmeren in neogiben ukrep za zagotovitev varnosti ljudi, predvsem oškodovanke.
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. SPZ člen 9, 10. ZZK-1 člen 8. ZLNDL člen 2.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - obstoj lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - neposredna posest - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - prodajna pogodba - funkcionalno zemljišče k stavbi - dobra vera - raziskovalna dolžnost - dobroverni kupec
Revizija se dopusti glede vprašanja, kaj zajema raziskovalna dolžnost kupca, kako ji kupec zadosti, da je dobroveren in kakšna je odgovornost zatrjevanega lastnika nepremičnine, ki od uveljavitve ZLNDL ne poskrbi za vpis svoje lastninske pravice, ki naj bi jo dobil na podlagi tega zakona, v zemljiško knjigo.
pogodba o delu - plačilo za delo kooperantu - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - specifikacija opravljenih storitev - actio directa - trditveno breme - standard obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje
Po ustaljeni sodni praksi sodbi sodišč prve in druge stopnje tvorita logično celoto. Sodišču druge stopnje zato ni treba ponovno podrobno argumentirati tistih zaključkov, ki jih je obrazložilo že sodišče prve stopnje in s katerimi se strinja. Prav tako se mu ni treba izreči o vsaki posamični trditvi stranke iz pritožbe. Obseg obrazložitve drugostopenjske sodbe določa 360. člen ZPP, ki višjemu sodišču nalaga, da presodi (le) tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00016955
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. OZ člen 179. URS člen 35, 39.
dopuščena revizija - okrnitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - rumeni tisk - svoboda izražanja - kolizija ustavnih pravic
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- kakšni so kriteriji dopustnosti posegov v osebnostne pravice zlasti v zasebnost, čast in dobro ime), ko gre za rumeni tisk, in ali jih je sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo,
- ali je šlo v obravnavanem primeru za prekomeren poseg v tožničine osebnostne pravice,
- ali je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da članku v obravnavanem primeru ni mogoče očitati senzacionalističnega načina poročanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS00015839
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2-8. ZM člen 3, 3/2, 16.
bianco menica - pooblastilo za izpolnitev bianco menice - temeljno razmerje - kavzalno razmerje - dokazovanje - zaslišanje priče - materialno procesno vodstvo - zavrnitev dokaznega predloga - možnost obravnavanja pred sodiščem - vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zavrnitev dokaznega predloga, ki bi ovrgel rezultate dosedanjega dokaznega postopka z argumentom, da so že izvedeni dokazi tako prepričljivi in popolni, da jih tudi nov dokaz ne bi mogel ovreči, ni dopustna.
Tožniki so navadni sosporniki. Vsak zahteva odškodnino za svojo nepremoženjsko škodo in o njihovih zahtevkih je sodišče smelo odločiti različno. Vrednost izpodbijanega dela (razlika med vtoževanim in prisojenim zneskom) kot kriterij dovoljenosti revizije se zato ne sešteva, pač pa se upošteva za vsakega posebej. Njihova terjatev za povrnitev premoženjske škode ni bila solidarna, zato je treba tudi v reviziji še sporno razliko obravnavati kot deljivo in jo razdeliti po enakih delih na vse tožnike (393. člen OZ).
Če tožnik trdi, da je upravičenec iz materialnopravnega razmerja, in če za toženca trdi, da je zavezanec iz materialnopravnega razmerja, je tožba dopustna. Če se nato v postopku izkaže, da trditve tožnika niso utemeljene in da bodisi on ni pravi upnik bodisi toženec ni pravi dolžnik, ne gre za problem dopustnosti tožbe, ampak za neutemeljenost tožbenega zahtevka.
Ker se zadeva ne obravnava na temelju neupravičene pridobitve, niti ni pravno pomembno, kdaj je tožnica pridobila korist, ampak je treba ugotoviti, kdaj je tožnica po pogodbi prišla v zamudo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00032060
ZGD-1 člen 8. ZVKSES člen 17. 17/1. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - varstvo kupcev stanovanj - uporabno dovoljenje - pogodbena kazen - zavezanec za plačilo - odgovornost investitorja - vmesni kupec - varstvo končnega kupca - zloraba družbe kot pravne osebe za oškodovanje njenih upnikov - ustanovitev nove gospodarske družbe - spregled pravne osebnosti
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve glede odgovornosti investitorja končnim kupcem, kadar kot prodajalec nastopa vmesni kupec zaradi izognitve obveznosti investitorja in glede pravilnosti odločitve o odgovornosti družbenikov za obveznosti gospodarskih družb na podlagi spregleda pravne osebnosti.
dokazovanje z izvedencem - predlog za postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
Dejanski stan relativne bistvene kršitve iz tretjega odstavka 254. člena ZPP je podan, če sodišče ne poskrbi za celovito, jasno in prepričljivo razjasnitev v strankinih pripombah polemiziranih vprašanj v zvezi s pravilnostjo izvedenčevega mnenja. Sodišče mora pomanjkljivosti ali dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev najprej poskusiti odpraviti z izvedenčevim zaslišanjem na glavni obravnavi. Če z zaslišanjem utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja ni odpravljen, sodišče skladno z navedeno zakonsko določbo postavi novega izvedenca.
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča stranka nima apriorne pravice do drugega mnenja; nepopolnost mnenja ali strankino nestrinjanje z njim še nista razlog za postavitev novega izvedenca. Drugače pa je v primerih, ko je izvedenec izvedeniško delo opravil v celoti in je njegovo mnenje jasno, a se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako. Tedaj je izjemoma utemeljen predlog za novega izvedenca iste stroke. Gre za situacije, ko je vzpostavljen dvom takšne stopnje, da bi zavrnitev predloga za postavitev drugega izvedenca pomenila procesno kršitev zaradi metodološke kršitve pri ugotavljanju dejanskega stanja.
ZASP člen 31, 81, 81/1, 156, 156/1, 157/7, 157a. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 1.
kolektivno upravljanje avtorske pravice - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - neupravičena pridobitev - uporaba tarife - skupni sporazum o višini nadomestil - neobstoj veljavne tarife - dopuščena revizija
V nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev bi bilo, če bi sodišča v sporih med tožnikom in kabelskimi operaterjih vsakič znova iskala primerno tarifo. To bi zaradi variabilnosti postavk, na katerih temelji ocena Vrhovnega sodišča nujno pomenilo, da bi bili različni zneski, ki bi jih morali kabelski operaterji plačati tožniku za posamezno naročniško razmerje. Neenotna sodna praksa v zvezi z višino nadomestila na naročnika bi ponudnike postavljala v nepredvidljiv in negotov položaj. To bi bilo v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-165/03. V skladu s sodno prakso Sodišča EU v zadevi C-525/16, Meo-Serviços de Comunicações e Multimédia lahko razlike v tarifah kolektivnih organizacijah vplivajo tudi na konkurenčnost uporabnikov in povzročijo izkrivljanje konkurence. Iz navedenih razlogov je treba za tega ter druge obstoječe in bodoče spore v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del uporabiti tarifo, ki je bila določena v judikatih II Ips 219/2017 in II Ips 43/2018, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena.
dopuščena revizija - kolektivno upravljanje avtorske pravice - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - uporaba tarife - skupni sporazum o višini nadomestil
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
V vsakem posameznem primeru posebej je treba skrbno presoditi, ali je odnos med zaposlenimi takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbuditi dvom v nepristrankost sojenja na tem sodišču.
dopuščena revizija - razžalitev dobrega imena in časti - pravica do časti in dobrega imena - test sorazmernosti - pravica do izjave - kolizija ustavnih pravic
Revizija se dopusti glede preizkusa procesne in materialnopravne pravilnosti ravnanja sodišča glede testa sorazmernosti, ki bi ga sodišče glede na nasprotujoče si pravice do časti in dobrega imena ter pravice do enakega varstva pravic na eni strani in pravice do svobode govora na drugi strani moralo opraviti, in preizkusa materialnopravne pravilnosti presoje vprašanja, ali je ob tem, da je sporne navedbe toženka podala v postopku, ob upoštevanju vseh okoliščin protipravno posegla v čast in dobro ime tožnice.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - izvršilni postopek - sklep o dovolitvi izvršbe - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z novelo ZIZ-L je zakonodajalec omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. To pomeni, da ne glede na spremembo ZIZ revizija zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, še vedno ni dovoljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00016130
ODZ člen 419, 914, 915.
darilna pogodba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - razlaga pogodbe - sporno pogodbeno določilo - superficies solo cedit
S sklicevanjem na načelo superficies solo cedit tožnik ne bi mogel pridobiti lastninske pravice na sosednji (sporni) nepremičnini, temveč bi lahko pridobil (so)lastninsko pravico zgolj na delu stavbe, ki sega na njegovo nepremičnino. Tega tožnik ni uveljavljal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00017013
ZPP-D člen 41, 41/1, 41/2, 191, 191/1-2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - zavrženje revizije
Tožeča stranka je vrednost spornega predmeta v tožbi opredelila z zneskom 50.000 EUR. Toženci so trije in so navadni sosporniki (2. točka prvega odstavka 191. člena ZPP).1 Po pravilu iz drugega odstavka 41. člena ZPP se dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega dela tožbenega zahtevka, ki v razmerju med tožečo stranko in toženci odpade na vsakega posameznega toženca, ne pa po seštevku njihovih vrednosti.2 Povedano drugače: v tožbi naveden znesek (50.000 EUR) pomeni seštevek vrednosti, tretjina te vrednosti, kolikor odpade na posameznega toženca, pa ne presega revizijskega praga.
postopek za izdajo začasne odredbe - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
Sodišče druge stopnje je razveljavilo sklep v postopku za izdajo začasne odredbe, ki nima narave sodbe. Obravnavana pritožba se torej ne prilega institutu pritožbe po prvem odstavku 357a. člena ZPP in torej ni dovoljena ter jo je Vrhovno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).