• Najdi
  • <<
  • <
  • 17
  • od 50
  • >
  • >>
  • 321.
    VSRS Sodba II Ips 117/2017
    18.10.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00018098
    OZ člen 18, 190, 190/1, 190/3, 198. SPZ člen 37, 37/1, 38, 38/1, 95, 95/2. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 286, 286/1, 286/4, 378. URS člen 2, 14, 22, 33.
    uporaba tuje stvari v svojo korist - stanovanje - neupravičena pridobitev - dobroverni lastniški posestnik - uporabnina - višina uporabnine - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - dokazovanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija glede navajanja dejstev
    V razmerju lastnik - nelastnik zadošča, da lastnik zatrjuje in dokaže, (a) da je sam lastnik sporne nepremičnine, (b) da jo toženec brezplačno uporablja in (c) da za brezplačno uporabo nima pravne podlage. S tem zadosti svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu o obstoju prikrajšanja na eni strani in obogatitve na drugi strani. (Ne)upravičeni uporabnik pa se lahko svoje obveznosti razbremeni, če zatrjuje in dokaže, (a) da je bil dobroverni lastniški posestnik (drugi odstavek 95. člena SPZ) ali (b) da ima z lastnikom sklenjen pravni posel, na podlagi katerega lahko (brezplačno) uporablja sporno nepremičnino, na primer da gre za darilo, ali da je lastnik z dovoljenjem do preklica (prekarijem) privolil v svoje prikrajšanje. Privolitev v prikrajšanje mora biti nedvoumna, kar pomeni, da iz vseh ugotovljenih okoliščin zanesljivo izhaja, da se lastnik strinja z bivanjem tretjih v njegovi nepremičnini. Pravno poslovna volja se lahko izjavi z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji (18. člen OZ). Drugačno stališče bi pomenilo pretiran poseg v ustavno varovano lastninsko pravico (33. člen Ustave RS).
  • 322.
    VSRS Sodba II Ips 160/2017
    18.10.2018
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00027872
    OZ člen 131, 169, 174, 174/2.
    povrnitev premoženjske škode - renta za tujo nego in pomoč - občasna pomoč - popolna odškodnina - dopuščena revizija
    Oškodovanec je upravičen do povrnitve vse premoženjske škode, tudi tiste, ki je nastala zaradi nezmožnosti za aktivnosti, ki niso potrebne za »osnovno eksistenco« in jih je opravljal le občasno. Bistveno je, da oškodovanec zaradi zaradi njihove opustitve, ki je posledica zmanjšanih ali uničenih sposobnosti, trpi premoženjsko prikrajšanje - ne le kot izgubo zaslužka, pač pa tudi kot na novo nastal objektivno potreben strošek, ki ga sam z razumnimi ukrepi ne more odpraviti ali zmanjšati in ki je potreben za ohranitev prejšnjega (premoženjskega) stanja.
  • 323.
    VSRS Sklep II DoR 205/2018
    18.10.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00016965
    OZ člen 133, 133/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - okrnitev pogleda/razgleda - običajna meja - prekoračitev - legalna gradnja
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v konkretnem primeru glede okrnitve razgleda materialnopravno pravilno zapolnjen pravni standard preseganja običajne meje.
  • 324.
    VSRS Sodba X Ips 404/2016
    17.10.2018
    JAVNI RAZPISI - KMETIJSTVO
    VS00016192
    ZUS-1 člen 85, 85/1. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 83, 83/1-4. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 23, 24, 25, 26, 27.
    dovoljena revizija - vrednostni kriterij - javni razpisi - ukrep programa razvoja podeželja - zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev - dvofazni postopek - vezanost revizijskega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - nestrinjanje z dokazno oceno
    Ustaljena je sodna praksa Vrhovnega sodišča, da se o pravici in izplačilu sredstev na podlagi javnega razpisa odloča v dvofaznem postopku. Sredstva se upravičencem odobrijo z odločbo o pravici do sredstev, ki pa ne pomeni tudi pravice do njihovega izplačila.

    Pri odločanju upravnih organov o plačilu (povrnitvi) investicijskih stroškov ne gre za ponovno odločanje o materialnopravnem zahtevku tožnika (to je o pravici do pridobitve sredstev), temveč za odločanje o drugi fazi zahtevka, katere podlago predstavlja (ugodilna) odločba o pravici do pridobitve sredstev.
  • 325.
    VSRS Sklep I Up 121/2018
    17.10.2018
    BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - UPRAVNI SPOR
    VS00017362
    ZUS-1 člen 25, 25/4, 28, 28/2, 28/3. ZBPP člen 34, 34/4.
    tožba zaradi molka organa - pravni interes
    Ker je bilo že pred začetkom upravnega spora odločeno o zahtevi pritožnika, da se o njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč odloči, in ker je pritožnik odločitev prvostopenjskega organa v zavrnilnem delu že izpodbijal v drugem upravnem postopku, pritožnik nima (več) pravnega interesa za odločitev sodišča o prvotno postavljenem tožbenem zahtevku.
  • 326.
    VSRS Sklep X DoR 151/2018-3
    17.10.2018
    INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
    VS00017027
    ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6.
    dovoljenost predloga za dopustitev revizije - ničnost inšpekcijske odločbe - opredelitev pravnega vprašanja - zavrženje predloga
    V predlogu za dopustitev revizije tožnica razlogov sodbe in s tem argumentov sodišča prve stopnje ne prereka. Opisuje le nepravilnosti, ki naj bi bile storjene v postopku izdaje druge odločbe. Tožnica tudi ni pojasnila, zakaj naj bi takojšnja izvršljivost inšpekcijske odločbe predstavljala ureditev, ki ni skladna z Ustavo RS. Zato tudi, če bi Vrhovno sodišče v tem delu predloga štelo, da je sklicevanje tožnice na Zakon o inšpekciji dela (ZID-1), ki v tej zadevi sploh ni bil in ni mogel biti uporabljen, le očitna pisna napaka, tožnica s predlogom ne more uspeti, saj predloga za dopustitev revizije ni ustrezno utemeljila.
  • 327.
    VSRS Sklep X Ips 385/2016
    17.10.2018
    UPRAVNI SPOR
    VS00022937
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
    dovoljenost revizije - razveljavljeno gradbeno dovoljenje - pomembno pravno vprašanje - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - nedovoljen revizijski razlog - odstop do sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan
    Če iz vsebine vprašanja (in njegove utemeljitve) ni razvidno, da bi vprašanje presegalo pomen konkretne zadeve, ga Vrhovno sodišče skladno z ustaljeno sodno prakso ne more šteti za pomembno pravno vprašanje, ki utemeljuje potrebo po revizijski presoji in je usmerjeno v razvoj prava in sodne prakse.

    Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča mora revident, če uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, najprej konkretizirati pravno vprašanje, glede katerega uveljavlja odstop in nato opraviti primerjavo dejanskega in pravnega stanja izpodbijane sodbe s sodbami, s katerimi utemeljuje odstop, ter zatrjevani odstop konkretno utemeljiti.
  • 328.
    VSRS Sklep X Ips 291/2016
    17.10.2018
    BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - UPRAVNI SPOR
    VS00016485
    ZBPP člen 46, 46/4, 48, 48/1. OZ člen 190. ZUP člen 2, 288, 289. ZDavP-2 člen 125, 126.
    dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - zastaranje - obligacijsko razmerje - javnopravno razmerje - kondikcijski zahtevek - neupravičena pridobitev - pretrganje zastaranja - analogna uporaba zakona - uporaba določb Zakona o davčnem postopku - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
    Zastaranje terjatve iz naslova prvega odstavka 48. člena ZBPP v zakonu (ne v tem ne v drugem) ni izrecno urejeno. Vendar to še ne pomeni, da navedena terjatev ne zastara. Spoštovanje ustavnih načel pravne varnosti in zaupanja posameznika v pravo (2. člen Ustave Republike Slovenije) terja, da je nezastarljivost določene terjatve z zakonom izrecno določena. To pomeni, da mora terjatev zastarati, sodišče pa mora ob ustaljenih metodah razlage prava ugotoviti, po katerih pravilih in pogojih bo zastaranje terjatve nastopilo.

    Določba 48. člena ZBPP predstavlja samostojno pravno podlago za vzpostavitev pravnega razmerja, ki pa ni zasebnopravne, temveč javnopravne narave. Obveznost posameznika je določena z zakonom in oblastni organ jo je pristojen oziroma dolžan izterjati od posameznika. O tej obveznosti je zato treba stranki izdati upravno odločbo, s katero se vzpostavi izvršilni naslov za prisilno izterjavo obveznosti. Kot takšna pa je obveznost zavezanca za vračilo sorodna davkom, zastaranje katerih je urejeno s pravnimi pravili ZDavP-2. Uporaba pravnih pravil iz Obligacijskega zakonika zato za obravnavani primer ni pravilna in je treba glede zastaranja po analogiji uporabiti relevantne določbe ZDavP-2.

    Zastaralni rok za izdajo odločbe o vračilu prejetih sredstev brezplačne pravne pomoči začne teči od pravnomočnosti sodne odločbe, s katero je upravičenec do brezplačne prave pomoči pridobil premoženje oziroma dohodke.
  • 329.
    VSRS Sodba X Ips 56/2016
    17.10.2018
    INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VS00017465
    ZVPNPP člen 4, 8, 10, 12, 12/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) člen 1.
    dovoljena revizija - ukrep tržnega inšpektorata - pomembno pravno vprašanje - nepoštena poslovna praksa - agresivna poslovna praksa - obljuba nagrade - namenska razlaga - jezikovna razlaga
    Drugo alinejo 8. točke 10. člena ZVPNPP je treba razumeti dobesedno, tj. na način, da je nalaganje stroškov potrošniku prepovedano v vseh primerih. Prepoved, da se potrošniku naloži strošek, četudi gre za strošek poštne znamke ali običajnega telefonskega pogovora, je zato absolutna. Bistveno je, da pri tovrstnih poslovnih praksah, taksativno naštetih v 10. členu ZVPNPP, ni treba dokazovati elementov, ki sestavljajo definicijo agresivnih poslovnih praks iz 8. člena ZVPNPP. Razumevanje navedene določbe ZVPNPP na način, ki dopušča razlikovanje med različnimi stroški (prepovedanimi in dovoljenimi), ki jih podjetja lahko naložijo v plačilo potrošnikom, bi zato pomenilo kršitev načela pravne varnosti, saj bi bila ocena teh stroškov podvržena dodatni presoji.
  • 330.
    VSRS Sklep X Ips 46/2017
    17.10.2018
    KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
    VS00016193
    ZDKG člen 1, 2, 3, 5, 7, 7-2, 15.
    dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - zaščitena kmetija - pogoji za priznanje statusa zaščitene kmetije - namenska razlaga zakona - kriterij zaokroženosti zemljišč - kmetijska gospodarska enota - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
    Namen zakonskega urejanja v ZDKG ni zagotavljanje obdelanosti in vzdrževanja za kmetovanje in gozdarjenje primernih zemljišč, čemur ustreza že zaščita samih kmetijskih zemljišč, ampak je cilj drugje – v zagotavljanju preživetja potencialnemu prevzemniku obstoječega kmetijskega gospodarstva, prek tega pa vzdrževanju kmetijske dejavnosti kot gospodarske panoge in ohranjanju poseljenosti prostora zunaj mest.

    Za določitev statusa zaščitene kmetije ne zadošča, da ima lastnik povezana kmetijska zemljišča temveč mora biti zaščitena kmetija opredeljena kot kmetijsko gospodarska enota, katere nujen, a ne zadosten del so kmetijska zemljišča.

    Zaščitena kmetija tako ne more obstajati brez določene površine ustreznih kmetijskih ali gozdnih zemljišč, zgolj ta brez ostalih sredstev pa še ne pomenijo gospodarske enote, saj samo vsa sredstva skupaj omogočajo kmetijsko oziroma gozdarsko proizvodnjo in z njo povezanih dejavnosti, s tem pa tudi prevzemnikovo ekonomsko preživetje. Med kmetijskimi zemljišči in ostalimi sredstvi torej obstoji vzajemna povezanost in soodvisnost. Ker je tako, tudi (zaščitene) kmetije ne more biti brez enih in drugih.

    Element zaokroženosti kmetijskih ali gozdnih zemljišč v smislu njihove povezanosti oziroma primerne medsebojne oddaljenosti, ki še omogoča obdelovanje v sklopu kmetije, je lahko pomemben le za presojo, katera kmetijska zemljišča istega lastnika sploh sodijo v zaščiteno kmetijo.
  • 331.
    VSRS Sklep I Up 174/2018
    17.10.2018
    UPRAVNI SPOR - VARSTVO KONKURENCE
    VS00015990
    ZPOmK-1 člen 53. ZUS-1 člen 22, 22/1, 32, 32/2, 75. ZPP člen 8, 215.
    začasna odredba - varstvo konkurence - nedovoljena koncentracija - odložitvena začasna odredba - izkazanost verjetnosti nastanka težko popravljive škode - pogoj težko popravljive škode - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti - trditveno in dokazno breme pri začasni odredbi - uporaba ZPP - ugoditev pritožbi
    Sodišče mora pri odločanju o začasni odredbi v upravnem sporu na podlagi presoje navedb predlagatelja ter navedb drugih strank v sodnem postopku in z njihove strani predloženih dokazov presoditi, ali je podan zakonski pogoj za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe, torej ali bi z izvršitvijo akta lahko nastala stranki težko popravljiva škoda. Nastanek težko popravljive škode zanjo mora tožeča stranka verjetno izkazati. Na njej je torej, da s stopnjo verjetnosti izkaže škodo, ki bo nastala, če predlagana začasna odredba ne bo izdana, in njeno težko popravljivost. Na toženi stranki pa je dolžnost, da s svojimi navedbami izpodbija resničnost navedb tožeče stranke in zatrjuje ter izkazuje obstoj javnega interesa, ki bi nasprotoval ugoditvi predlogu za izdajo začasne odredbe. Enako dolžnost nosi stranka z nasprotnim interesom v upravnem sporu, ki utemeljuje prizadetost njenih pravic kot zakonsko oviro za izdajo začasne odredbe (prizadetost pravic tretjih oseb). Sodišče mora torej izhajati iz presoje dejstev in dokazov, ki jih utemeljujejo stranke postopka in skladno s tem tudi paziti na ustrezno porazdelitev dokaznega bremena. O tem, kaj je šteti za dokazano s potrebnim standardom verjetnosti, odloči sodišče na podlagi proste presoje dokazov (8. člen ZPP), v primeru, da kakšno dejstvo ni dokazano s potrebno stopnjo prepričanja, pa na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).
  • 332.
    VSRS Sodba X Ips 225/2016, enako tudi VSRS Sodba X Ips 83/2016, VSRS Sodba X Ips 111/2017
    17.10.2018
    DAVKI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VS00016195
    ZDoh-2 člen 15, 32, 80, 80/1-3, 105, 105/3-9, 107, 117, 132, 132/2. ZPIZ-1 člen 352, 353,362.
    dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - davki - davek od drugih dohodkov - prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - predčasna prekinitev zavarovanja - predčasno plačilo - odkupna vrednost - glavnica - novote v revizijskem postopku - posebna davčna olajšava - dvojna obdavčitev - sistemska razlaga - teleološka (namenska) razlaga - ustavnoskladna razlaga - načelo enakega obravnavanja davčnih zavezancev - enakost pred zakonom - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
    Če posameznik v shemo dodatnega pokojninskega zavarovanja vlaga del svojega dohodka (plače), ki je bil v letu izplačila obdavčen z dohodnino, "drugi dohodki" po 9. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 ne vključujejo izplačil odkupne vrednosti zavarovanj zaradi odstopa iz dodatnega pokojninskega zavarovanja v delu, v katerem so bila ta plačila že obdavčena z dohodnino.

    Kot dohodek se v tovrstnih primerih lahko obdavči le razlika med (predhodno obdavčenimi) vplačili in prejetim izplačilom, seveda če je do pozitivne razlike sploh prišlo. Obdavči se cedularno po 25 % stopnji (prvi odstavek 132. člena ZDoh-2) in le kot obresti (ki so po 3. točki prvega odstavka 80. člena ZDoh-2 vključene med dohodke iz kapitala).
  • 333.
    VSRS Sklep VIII DoR 167/2018-6
    16.10.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00017383
    ZPP člen 367a.
    predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - upokojitev - ugotovitev nezakonitosti odpovedi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo
    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    - Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede kriterijev in višine denarnega povračila po prvem odstavku 118. člena ZDR-1?

    - Ali je sodišče s tem, ko tožnici po datumu njene upokojitve ni priznalo delovnega razmerja in pravic, ki iz tega razmerja izhajajo, pravilno uporabilo materialno pravo?
  • 334.
    VSRS Sodba XI Ips 44024/2018
    16.10.2018
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00017536
    ZKP člen 200, 200/1, 201, 201/1-3, 265, 265/1-2.
    relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - procesna sposobnost - prištevnost obdolženca - ugotavljanje (ne)prištevnosti - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - omejitev osebne svobode - psihiatrični pregled obdolženca - zagovor obdolženca kot dokaz - nedovoljen dokaz
    Procesna nesposobnost ni nujno povezana z duševnim stanjem obdolženca. Zaradi časovne oddaljenosti med storitvijo kaznivega dejanja in sodnim postopkom je mogoče, da je bil obdolženec v času storitve kaznivega dejanja neprišteven, v postopku pa je procesno sposoben. Določba 2. alineje 265. člena ZKP predvideva, da se sme psihiatrični pregled obdolženca odrediti tudi, če obstaja resen dvom, da se zaradi svojega duševnega stanja ne more udeleževati kazenskega postopka.
  • 335.
    VSRS Sodba IV Ips 18/2018
    16.10.2018
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS00018544
    ZP-1 člen 14b, 14b/2, 156, 156-5.
    kršitev materialnih določb zakona - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost za prekršek - pravni naslednik pravne osebe - izrek sankcije za prekršek
    Prenehanje pravne osebe pred pravnomočnim zaključkom postopka o prekršku ni ovira, da je pravna oseba spoznana za odgovorno storitve prekrška, čeprav nima pravnega naslednika. Seveda pa pravni osebi, v takem primeru sankcij za storjeni prekršek ne bo mogoče izreči.
  • 336.
    VSRS Sodba III Ips 23/2017
    16.10.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VS00017419
    OZ člen 86, 119, 119/1.
    prodaja poslovnega deleža - pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža - ničnost pogodbe - oderuška pogodba - subjektivni element - objektivni element - izvedenec - osnovni vložek - poslovni delež - postavitev izvedenca - aktivna legitimacija dediča
    Ocenjevanje vrednosti poslovnega deleža je v domeni pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetij, ki lahko za primer npr. ocene vrednosti nepremičnin, strojev in opreme (kar predstavlja del ocenjene vrednosti podjetja), angažirajo za to pooblaščene ocenjevalce. "Končna ocena" vrednosti poslovnega deleža pa je ocena vrednosti, ki jo poda pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij.
  • 337.
    VSRS Sklep III DoR 82/2018-8
    16.10.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
    VS00017432
    ZFPPIPP člen 43, 43/1, 43/1-2. ZPP člen 367a, 367a/1.
    dopuščena revizija - odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - huda malomarnost - opustitev - trditvena podlaga
    Revizija se dopusti glede vprašanj ali:

    - člani nadzornega sveta po določilih ZFPPIPP odškodninsko odgovarjajo upnikom družbe za kršitev (opustitev) iz 2. točke prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP, do katere je prišlo v času, ko družba še ni bila insolventna,

    - je tožeča stranka v konkretnem primeru podala zadostno trditveno podlago za ugotovitev hude malomarnosti toženca zaradi kršitve iz 2. točke prvega 43. člena ZFPPIPP.
  • 338.
    VSRS Sklep III DoR 89/2018-8
    16.10.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - VARSTVO KONKURENCE
    VS00018530
    ZPP člen 367a, 367a/1.
    dopuščena revizija - nelojalna konkurenca
    Revizija se dopusti glede vprašanja ali je zaključek drugostopenjskega sodišča v okoliščinah konkretnega primera pravilen, da število ugotovljenih primerov zadošča za presojo, da gre za nelojalno ravnanje.
  • 339.
    VSRS Sklep III Ips 48/2018
    16.10.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS00017358
    ZPP člen 39, 39/1, 180, 180/2, 367, 367/4, 377. ZS člen 110, 110/2. ZIL-1 člen 42.
    dovoljenost revizije - blagovna znamka - figurativna znamka - razlikovalni učinek - vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta - pravno mnenje občne seje vrhovnega sodišča - zavrženje revizije - dopuščena revizija
    Postopek z dopuščeno revizijo poteka v dveh fazah. V prvi fazi odloča Vrhovno sodišče o predlogu za dopustitev revizije, ki je enostranski postopek, v katerem se odloča na podlagi predloga in njemu priloženih listin. Dokončna odločitev o dovoljenosti revizije je zato mogoča šele, ko Vrhovno sodišče razpolaga s celotnim spisom, v katerem je vložena revizija. Ker je Vrhovno sodišče na podlagi spisovnih podatkov, s katerimi ni razpolagalo ob odločanju o dopustitvi revizije, ugotovilo, da niso izpolnjene vse predpostavke za dovoljenost revizije, jo je kot nedovoljeno zavrglo.
  • 340.
    VSRS Sodba VIII Ips 76/2018
    16.10.2018
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VS00016495
    ZPIZ-2 člen 183.
    odmera pokojnine - ponovna odmera - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočnost odločbe - nova odločba - učinek za naprej
    Ustavno sodišče je toženi stranki naložilo, da mora izdati odločbo o ponovni odmeri pokojnine v postopku z izrednim pravnim sredstvom, določenim v 183. členu ZPIZ-2, ki določa, da nova odločba učinkuje za naprej. Zato je neutemeljen zahtevek za izplačilo višje pokojnine vse od upokojitve dalje.
  • <<
  • <
  • 17
  • od 50
  • >
  • >>