CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00018098
OZ člen 18, 190, 190/1, 190/3, 198. SPZ člen 37, 37/1, 38, 38/1, 95, 95/2. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 286, 286/1, 286/4, 378. URS člen 2, 14, 22, 33.
uporaba tuje stvari v svojo korist - stanovanje - neupravičena pridobitev - dobroverni lastniški posestnik - uporabnina - višina uporabnine - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - dokazovanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija glede navajanja dejstev
V razmerju lastnik - nelastnik zadošča, da lastnik zatrjuje in dokaže, (a) da je sam lastnik sporne nepremičnine, (b) da jo toženec brezplačno uporablja in (c) da za brezplačno uporabo nima pravne podlage. S tem zadosti svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu o obstoju prikrajšanja na eni strani in obogatitve na drugi strani. (Ne)upravičeni uporabnik pa se lahko svoje obveznosti razbremeni, če zatrjuje in dokaže, (a) da je bil dobroverni lastniški posestnik (drugi odstavek 95. člena SPZ) ali (b) da ima z lastnikom sklenjen pravni posel, na podlagi katerega lahko (brezplačno) uporablja sporno nepremičnino, na primer da gre za darilo, ali da je lastnik z dovoljenjem do preklica (prekarijem) privolil v svoje prikrajšanje. Privolitev v prikrajšanje mora biti nedvoumna, kar pomeni, da iz vseh ugotovljenih okoliščin zanesljivo izhaja, da se lastnik strinja z bivanjem tretjih v njegovi nepremičnini. Pravno poslovna volja se lahko izjavi z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji (18. člen OZ). Drugačno stališče bi pomenilo pretiran poseg v ustavno varovano lastninsko pravico (33. člen Ustave RS).
povrnitev premoženjske škode - renta za tujo nego in pomoč - občasna pomoč - popolna odškodnina - dopuščena revizija
Oškodovanec je upravičen do povrnitve vse premoženjske škode, tudi tiste, ki je nastala zaradi nezmožnosti za aktivnosti, ki niso potrebne za »osnovno eksistenco« in jih je opravljal le občasno. Bistveno je, da oškodovanec zaradi zaradi njihove opustitve, ki je posledica zmanjšanih ali uničenih sposobnosti, trpi premoženjsko prikrajšanje - ne le kot izgubo zaslužka, pač pa tudi kot na novo nastal objektivno potreben strošek, ki ga sam z razumnimi ukrepi ne more odpraviti ali zmanjšati in ki je potreben za ohranitev prejšnjega (premoženjskega) stanja.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v konkretnem primeru glede okrnitve razgleda materialnopravno pravilno zapolnjen pravni standard preseganja običajne meje.
ZUS-1 člen 85, 85/1. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 83, 83/1-4. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 23, 24, 25, 26, 27.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - javni razpisi - ukrep programa razvoja podeželja - zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev - dvofazni postopek - vezanost revizijskega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - nestrinjanje z dokazno oceno
Ustaljena je sodna praksa Vrhovnega sodišča, da se o pravici in izplačilu sredstev na podlagi javnega razpisa odloča v dvofaznem postopku. Sredstva se upravičencem odobrijo z odločbo o pravici do sredstev, ki pa ne pomeni tudi pravice do njihovega izplačila.
Pri odločanju upravnih organov o plačilu (povrnitvi) investicijskih stroškov ne gre za ponovno odločanje o materialnopravnem zahtevku tožnika (to je o pravici do pridobitve sredstev), temveč za odločanje o drugi fazi zahtevka, katere podlago predstavlja (ugodilna) odločba o pravici do pridobitve sredstev.
ZUS-1 člen 25, 25/4, 28, 28/2, 28/3. ZBPP člen 34, 34/4.
tožba zaradi molka organa - pravni interes
Ker je bilo že pred začetkom upravnega spora odločeno o zahtevi pritožnika, da se o njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč odloči, in ker je pritožnik odločitev prvostopenjskega organa v zavrnilnem delu že izpodbijal v drugem upravnem postopku, pritožnik nima (več) pravnega interesa za odločitev sodišča o prvotno postavljenem tožbenem zahtevku.
V predlogu za dopustitev revizije tožnica razlogov sodbe in s tem argumentov sodišča prve stopnje ne prereka. Opisuje le nepravilnosti, ki naj bi bile storjene v postopku izdaje druge odločbe. Tožnica tudi ni pojasnila, zakaj naj bi takojšnja izvršljivost inšpekcijske odločbe predstavljala ureditev, ki ni skladna z Ustavo RS. Zato tudi, če bi Vrhovno sodišče v tem delu predloga štelo, da je sklicevanje tožnice na Zakon o inšpekciji dela (ZID-1), ki v tej zadevi sploh ni bil in ni mogel biti uporabljen, le očitna pisna napaka, tožnica s predlogom ne more uspeti, saj predloga za dopustitev revizije ni ustrezno utemeljila.
dovoljenost revizije - razveljavljeno gradbeno dovoljenje - pomembno pravno vprašanje - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - nedovoljen revizijski razlog - odstop do sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan
Če iz vsebine vprašanja (in njegove utemeljitve) ni razvidno, da bi vprašanje presegalo pomen konkretne zadeve, ga Vrhovno sodišče skladno z ustaljeno sodno prakso ne more šteti za pomembno pravno vprašanje, ki utemeljuje potrebo po revizijski presoji in je usmerjeno v razvoj prava in sodne prakse.
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča mora revident, če uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, najprej konkretizirati pravno vprašanje, glede katerega uveljavlja odstop in nato opraviti primerjavo dejanskega in pravnega stanja izpodbijane sodbe s sodbami, s katerimi utemeljuje odstop, ter zatrjevani odstop konkretno utemeljiti.
ZBPP člen 46, 46/4, 48, 48/1. OZ člen 190. ZUP člen 2, 288, 289. ZDavP-2 člen 125, 126.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - zastaranje - obligacijsko razmerje - javnopravno razmerje - kondikcijski zahtevek - neupravičena pridobitev - pretrganje zastaranja - analogna uporaba zakona - uporaba določb Zakona o davčnem postopku - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Zastaranje terjatve iz naslova prvega odstavka 48. člena ZBPP v zakonu (ne v tem ne v drugem) ni izrecno urejeno. Vendar to še ne pomeni, da navedena terjatev ne zastara. Spoštovanje ustavnih načel pravne varnosti in zaupanja posameznika v pravo (2. člen Ustave Republike Slovenije) terja, da je nezastarljivost določene terjatve z zakonom izrecno določena. To pomeni, da mora terjatev zastarati, sodišče pa mora ob ustaljenih metodah razlage prava ugotoviti, po katerih pravilih in pogojih bo zastaranje terjatve nastopilo.
Določba 48. člena ZBPP predstavlja samostojno pravno podlago za vzpostavitev pravnega razmerja, ki pa ni zasebnopravne, temveč javnopravne narave. Obveznost posameznika je določena z zakonom in oblastni organ jo je pristojen oziroma dolžan izterjati od posameznika. O tej obveznosti je zato treba stranki izdati upravno odločbo, s katero se vzpostavi izvršilni naslov za prisilno izterjavo obveznosti. Kot takšna pa je obveznost zavezanca za vračilo sorodna davkom, zastaranje katerih je urejeno s pravnimi pravili ZDavP-2. Uporaba pravnih pravil iz Obligacijskega zakonika zato za obravnavani primer ni pravilna in je treba glede zastaranja po analogiji uporabiti relevantne določbe ZDavP-2.
Zastaralni rok za izdajo odločbe o vračilu prejetih sredstev brezplačne pravne pomoči začne teči od pravnomočnosti sodne odločbe, s katero je upravičenec do brezplačne prave pomoči pridobil premoženje oziroma dohodke.
ZVPNPP člen 4, 8, 10, 12, 12/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) člen 1.
Drugo alinejo 8. točke 10. člena ZVPNPP je treba razumeti dobesedno, tj. na način, da je nalaganje stroškov potrošniku prepovedano v vseh primerih. Prepoved, da se potrošniku naloži strošek, četudi gre za strošek poštne znamke ali običajnega telefonskega pogovora, je zato absolutna. Bistveno je, da pri tovrstnih poslovnih praksah, taksativno naštetih v 10. členu ZVPNPP, ni treba dokazovati elementov, ki sestavljajo definicijo agresivnih poslovnih praks iz 8. člena ZVPNPP. Razumevanje navedene določbe ZVPNPP na način, ki dopušča razlikovanje med različnimi stroški (prepovedanimi in dovoljenimi), ki jih podjetja lahko naložijo v plačilo potrošnikom, bi zato pomenilo kršitev načela pravne varnosti, saj bi bila ocena teh stroškov podvržena dodatni presoji.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - zaščitena kmetija - pogoji za priznanje statusa zaščitene kmetije - namenska razlaga zakona - kriterij zaokroženosti zemljišč - kmetijska gospodarska enota - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Namen zakonskega urejanja v ZDKG ni zagotavljanje obdelanosti in vzdrževanja za kmetovanje in gozdarjenje primernih zemljišč, čemur ustreza že zaščita samih kmetijskih zemljišč, ampak je cilj drugje – v zagotavljanju preživetja potencialnemu prevzemniku obstoječega kmetijskega gospodarstva, prek tega pa vzdrževanju kmetijske dejavnosti kot gospodarske panoge in ohranjanju poseljenosti prostora zunaj mest.
Za določitev statusa zaščitene kmetije ne zadošča, da ima lastnik povezana kmetijska zemljišča temveč mora biti zaščitena kmetija opredeljena kot kmetijsko gospodarska enota, katere nujen, a ne zadosten del so kmetijska zemljišča.
Zaščitena kmetija tako ne more obstajati brez določene površine ustreznih kmetijskih ali gozdnih zemljišč, zgolj ta brez ostalih sredstev pa še ne pomenijo gospodarske enote, saj samo vsa sredstva skupaj omogočajo kmetijsko oziroma gozdarsko proizvodnjo in z njo povezanih dejavnosti, s tem pa tudi prevzemnikovo ekonomsko preživetje. Med kmetijskimi zemljišči in ostalimi sredstvi torej obstoji vzajemna povezanost in soodvisnost. Ker je tako, tudi (zaščitene) kmetije ne more biti brez enih in drugih.
Element zaokroženosti kmetijskih ali gozdnih zemljišč v smislu njihove povezanosti oziroma primerne medsebojne oddaljenosti, ki še omogoča obdelovanje v sklopu kmetije, je lahko pomemben le za presojo, katera kmetijska zemljišča istega lastnika sploh sodijo v zaščiteno kmetijo.
ZPOmK-1 člen 53. ZUS-1 člen 22, 22/1, 32, 32/2, 75. ZPP člen 8, 215.
začasna odredba - varstvo konkurence - nedovoljena koncentracija - odložitvena začasna odredba - izkazanost verjetnosti nastanka težko popravljive škode - pogoj težko popravljive škode - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti - trditveno in dokazno breme pri začasni odredbi - uporaba ZPP - ugoditev pritožbi
Sodišče mora pri odločanju o začasni odredbi v upravnem sporu na podlagi presoje navedb predlagatelja ter navedb drugih strank v sodnem postopku in z njihove strani predloženih dokazov presoditi, ali je podan zakonski pogoj za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe, torej ali bi z izvršitvijo akta lahko nastala stranki težko popravljiva škoda. Nastanek težko popravljive škode zanjo mora tožeča stranka verjetno izkazati. Na njej je torej, da s stopnjo verjetnosti izkaže škodo, ki bo nastala, če predlagana začasna odredba ne bo izdana, in njeno težko popravljivost. Na toženi stranki pa je dolžnost, da s svojimi navedbami izpodbija resničnost navedb tožeče stranke in zatrjuje ter izkazuje obstoj javnega interesa, ki bi nasprotoval ugoditvi predlogu za izdajo začasne odredbe. Enako dolžnost nosi stranka z nasprotnim interesom v upravnem sporu, ki utemeljuje prizadetost njenih pravic kot zakonsko oviro za izdajo začasne odredbe (prizadetost pravic tretjih oseb). Sodišče mora torej izhajati iz presoje dejstev in dokazov, ki jih utemeljujejo stranke postopka in skladno s tem tudi paziti na ustrezno porazdelitev dokaznega bremena. O tem, kaj je šteti za dokazano s potrebnim standardom verjetnosti, odloči sodišče na podlagi proste presoje dokazov (8. člen ZPP), v primeru, da kakšno dejstvo ni dokazano s potrebno stopnjo prepričanja, pa na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).
ZDoh-2 člen 15, 32, 80, 80/1-3, 105, 105/3-9, 107, 117, 132, 132/2. ZPIZ-1 člen 352, 353,362.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - davki - davek od drugih dohodkov - prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - predčasna prekinitev zavarovanja - predčasno plačilo - odkupna vrednost - glavnica - novote v revizijskem postopku - posebna davčna olajšava - dvojna obdavčitev - sistemska razlaga - teleološka (namenska) razlaga - ustavnoskladna razlaga - načelo enakega obravnavanja davčnih zavezancev - enakost pred zakonom - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Če posameznik v shemo dodatnega pokojninskega zavarovanja vlaga del svojega dohodka (plače), ki je bil v letu izplačila obdavčen z dohodnino, "drugi dohodki" po 9. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 ne vključujejo izplačil odkupne vrednosti zavarovanj zaradi odstopa iz dodatnega pokojninskega zavarovanja v delu, v katerem so bila ta plačila že obdavčena z dohodnino.
Kot dohodek se v tovrstnih primerih lahko obdavči le razlika med (predhodno obdavčenimi) vplačili in prejetim izplačilom, seveda če je do pozitivne razlike sploh prišlo. Obdavči se cedularno po 25 % stopnji (prvi odstavek 132. člena ZDoh-2) in le kot obresti (ki so po 3. točki prvega odstavka 80. člena ZDoh-2 vključene med dohodke iz kapitala).
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - upokojitev - ugotovitev nezakonitosti odpovedi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede kriterijev in višine denarnega povračila po prvem odstavku 118. člena ZDR-1?
- Ali je sodišče s tem, ko tožnici po datumu njene upokojitve ni priznalo delovnega razmerja in pravic, ki iz tega razmerja izhajajo, pravilno uporabilo materialno pravo?
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - procesna sposobnost - prištevnost obdolženca - ugotavljanje (ne)prištevnosti - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - omejitev osebne svobode - psihiatrični pregled obdolženca - zagovor obdolženca kot dokaz - nedovoljen dokaz
Procesna nesposobnost ni nujno povezana z duševnim stanjem obdolženca. Zaradi časovne oddaljenosti med storitvijo kaznivega dejanja in sodnim postopkom je mogoče, da je bil obdolženec v času storitve kaznivega dejanja neprišteven, v postopku pa je procesno sposoben. Določba 2. alineje 265. člena ZKP predvideva, da se sme psihiatrični pregled obdolženca odrediti tudi, če obstaja resen dvom, da se zaradi svojega duševnega stanja ne more udeleževati kazenskega postopka.
kršitev materialnih določb zakona - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost za prekršek - pravni naslednik pravne osebe - izrek sankcije za prekršek
Prenehanje pravne osebe pred pravnomočnim zaključkom postopka o prekršku ni ovira, da je pravna oseba spoznana za odgovorno storitve prekrška, čeprav nima pravnega naslednika. Seveda pa pravni osebi, v takem primeru sankcij za storjeni prekršek ne bo mogoče izreči.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00017419
OZ člen 86, 119, 119/1.
prodaja poslovnega deleža - pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža - ničnost pogodbe - oderuška pogodba - subjektivni element - objektivni element - izvedenec - osnovni vložek - poslovni delež - postavitev izvedenca - aktivna legitimacija dediča
Ocenjevanje vrednosti poslovnega deleža je v domeni pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetij, ki lahko za primer npr. ocene vrednosti nepremičnin, strojev in opreme (kar predstavlja del ocenjene vrednosti podjetja), angažirajo za to pooblaščene ocenjevalce. "Končna ocena" vrednosti poslovnega deleža pa je ocena vrednosti, ki jo poda pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VS00017432
ZFPPIPP člen 43, 43/1, 43/1-2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - huda malomarnost - opustitev - trditvena podlaga
Revizija se dopusti glede vprašanj ali:
- člani nadzornega sveta po določilih ZFPPIPP odškodninsko odgovarjajo upnikom družbe za kršitev (opustitev) iz 2. točke prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP, do katere je prišlo v času, ko družba še ni bila insolventna,
- je tožeča stranka v konkretnem primeru podala zadostno trditveno podlago za ugotovitev hude malomarnosti toženca zaradi kršitve iz 2. točke prvega 43. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - VARSTVO KONKURENCE
VS00018530
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - nelojalna konkurenca
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je zaključek drugostopenjskega sodišča v okoliščinah konkretnega primera pravilen, da število ugotovljenih primerov zadošča za presojo, da gre za nelojalno ravnanje.
Postopek z dopuščeno revizijo poteka v dveh fazah. V prvi fazi odloča Vrhovno sodišče o predlogu za dopustitev revizije, ki je enostranski postopek, v katerem se odloča na podlagi predloga in njemu priloženih listin. Dokončna odločitev o dovoljenosti revizije je zato mogoča šele, ko Vrhovno sodišče razpolaga s celotnim spisom, v katerem je vložena revizija. Ker je Vrhovno sodišče na podlagi spisovnih podatkov, s katerimi ni razpolagalo ob odločanju o dopustitvi revizije, ugotovilo, da niso izpolnjene vse predpostavke za dovoljenost revizije, jo je kot nedovoljeno zavrglo.
odmera pokojnine - ponovna odmera - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočnost odločbe - nova odločba - učinek za naprej
Ustavno sodišče je toženi stranki naložilo, da mora izdati odločbo o ponovni odmeri pokojnine v postopku z izrednim pravnim sredstvom, določenim v 183. členu ZPIZ-2, ki določa, da nova odločba učinkuje za naprej. Zato je neutemeljen zahtevek za izplačilo višje pokojnine vse od upokojitve dalje.