Tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnem predpisu, to je po Zakonu o policiji v povezavi s 399. členom ZPIZ-2, ne pa po 27. členu ZPIZ-2, saj ob vložitvi zahtevka ni dopolnil zahtevane starosti 53 let in 10 mesecev. Zato je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in njegov zahtevek za izplačilo 20% starostne pokojnine utemeljeno zavrnjen.
ZPP člen 367a. ZJU člen 149, 149/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1992) člen 24.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - kraja opravljanja dela - premestitev
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sprememba lokacije opravljanja dela v okviru širše opredelitve kraja opravljanja dela šteje za premestitev ter posledično veljajo omejitve, ki jih ZJU in KPND določata za premestitev oziroma razporeditev.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - visokošolski učitelj - vabilo na zagovor - seznanitev s kršitvijo - hujša kršitev - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je tožena stranka izpolnila svojo obveznost iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1, da pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca pisno seznani z očitanimi kršitvami in mu omogoči zagovor. Drugi odstavek 85. člena ZDR-1 izrecno določa, da se pisna seznanitev lahko opravi tudi po elektronski pošti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Pisna seznanitev je bila tožniku poslana 16. 3. 2016, to je naslednjega dne po tistem, ko tožnik ni izvedel zadnjega predavanja pri izbirnem predmetu A. in šest dni pred nastopom bolniškega staleža, ki je bil tožniku (za nazaj) odobren za čas od 22. 3. 2016 do 27. 4. 2016. Pisna seznanitev z očitanimi kršitvami, ki je vsebovala tudi vabilo na zagovor, je bila tožniku tako poslana v času, ko je bil dolžan uporabljati službeno elektronsko pošto in ga pri tem ni moglo ovirati zdravstveno stanje, zaradi katerega mu je bil odobren bolniški stalež.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odškodninska odgovornost - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe materialnega prava o odškodninski odgovornosti toženca in glede bistvene kršitve določb postopka zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem prič.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razveljavitev zamudne sodbe - nesklepčnost - dejstva v nasprotju z dokazi - zavrnitev pritožbe
V tej zadevi gre za razveljavitev zamudne sodbe zaradi razlogov njene nesklepčnosti oziroma tudi zaradi tega, ker je dejstvo, na katerega se pomanjkljivo sklicuje tožnik (v podkrepitev svojih navedb o opravičenem izostanku) v nasprotju s priloženim dokazom. To pa v nadaljevanju zahteva odpravo nesklepčnosti in morebiti izvedbo dokaznega postopka, ki še ni bil izveden. Zaradi varstva pravice obeh strank do pritožbe je v takšnem primeru utemeljena odločitev, da ustrezne postopke izvede sodišče prve stopnje.
neenakomerno razporejen delovni čas - referenčno obdobje - nadure - kompenzacija - polni delovni čas
Razlikovati je treba med pojmom izravnave ur znotraj referenčnega obdobja in kompenzacijo nadur iz prejšnjega referenčnega obdobja s prostimi urami/dnevi v tekočem referenčnem obdobju. Viški ur, ki so v preteklem referenčnem obdobju presegli polni delovni čas (pretekli viški) in so bili preneseni v naslednje referenčno obdobje z namenom kompenzacije s prostimi urami, predstavljajo nadure, ki se vštejejo v delovni čas referenčnega obdobja, v katerem so kompenzirane. Po drugi strani pa pri sprotnih viških ur (ure, ki nastanejo in se izrabijo znotraj tekočega referenčnega obdobja) ne gre za prave viške ur, pač pa za ure, ki se izravnavajo v okviru instituta neenakomerno razporejenega delovnega časa.
dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved delavca - izredna odpoved delodajalca - učinkovanje odpovedi
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da je nična oziroma bolje rečeno pravno neučinkovita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, s katero delodajalec odpoveduje pogodbo, ki je že bila odpovedana in je prva odpoved že pričela učinkovati. Bistvo takšne presoje je v tem, da pogodbe o zaposlitvi, ki je bila že odpovedana, ni mogoče ponovno odpovedati, ker pogodba, ki se na tak način ponovno odpoveduje, več ne obstoji, s tem pa tudi ni več delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Takšna nova odpoved ne more imeti pravnih učinkov, ker predmeta odpovedi ni.
ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3. ZPP člen 374, 374/2, 377.
revizija - zavrženje revizije - novela ZPP-E
Po določbah ZPP-E je procesna postavka za vložitev revizije predhodni sklep Vrhovnega sodišča o njeni dopustitvi. Drugi odstavek 374. člena ZPP določa, da je revizija nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, nekdo, ki jo je umaknil, ali nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, ali če je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti, ali če ni bila dopuščena. Tožena stranka ni izkazala, da bi v tej zadevi predlagala dopustitev revizije oziroma, da jo je Vrhovno sodišče dopustilo, zato revizija ni dovoljena.
Le dejstvo povišane pripravljenosti ne pomeni, da toženka tožniku ni bila dolžna zagotoviti tedenskega počitka, saj povišana pripravljenost te dolžnosti, kot jo je toženka sama opredelila v svojem Pravilniku, ne izključuje. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev, toženka tedenskega počitka tožniku ni zagotavljala.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-9, 144, 144/1, 144/4, 155, 155/2.
bistvene kršitve določb postopka o prekršku - stroški postopka o prekršku - ustavitev postopka o prekršku - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - zahteva za sodno varstvo
V primeru ustavitve postopka proračun bremeni nagrada za storitve, ki jih je zagovornik opravil v konkretni zadevi.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 15, 15/1, 15a, 15a/1, 16, 16/1, 16/2, 156, 156-1.. URS člen 28, 28/1.
kršitev materialnih določb - načelo zakonitosti - opis prekrška - zakonski znaki prekrška - izvršitveno dejanje - odgovornost pravne osebe za prekršek - odgovornost odgovorne osebe
Omogočanja in dopustitve prodaje, ki sta po vsebini obliki udeležbe, brez konkretizacije, kdo je neposredno izvršil prodajo, po naravi in vsebini ni mogoče šteti kot aktivnega ravnanja, s katerim bi odgovorna oseba pravne osebe kršila prepovedni normi iz zadevnih prekršovnih predpisov.
Zagovorniki navajajo, da se zunajobravnavni senat ni opredelil do pritožbenih navedb, s katerimi so izpodbijali begosumnost. Gre za navedbe, da pomeni obdolženčeva predkaznovanost zakonski zadržek za izdajo dovoljenja za prebivanje oziroma dovoljenja za delo tujcu, zato ta ne more zakonito prebivati na območju Slovenije več kot 90 dni v obdobju zadnjih 180 dni. Očitek zagovornikov o izostanku odgovora zunajobravnavnega senata sicer drži, vendar vsebina pritožbene navedbe kaže na to, da zunajobravnavni senat ni kršil določbe prvega odstavka 395. člena ZKP. Ne glede na (izostal) odgovor zunajobravnanega senata je takšna trditev zagovornikov kvečjemu pritrdila zaključku preiskovalne sodnice, da obdolženca ne vežejo nobene navezne okoliščine na Slovenijo, temveč na Bosno in Hercegovino. Pritožbena navedba se zato ni nanašala na odločilna ali pomembna dejstva, ki bi lahko izpodbila zaključek o obdolženčevi begosumnosti.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina - dokupljena doba
Ker tožnik ob vložitvi zahteve ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, saj ni dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, mu je bila priznana pravica do predčasne pokojnine.
ZPP člen 339, 339/2-14. ZOPNI člen 2, 3, 5, 5/2, 7, 10, 10/1-3, 10/4, 10/5, 26, 26/1, 27, 27/1.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - pogoji za odvzem - finančna preiskava - sum storitve kaznivega dejanja - razlogi za sum - dokazni standard - kataloško kaznivo dejanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Obsodba za kataloško kaznivo dejanje ni eden od zakonskih pogojev za uvedbo finančne preiskave ali za odvzem premoženja po pravilih ZOPNI. Očitek na stopnji verjetnosti razlogov za sum, da je bilo storjeno kataloško kaznivo dejanje, je le sprožilec postopka finančne preiskave. Če ta očitek kasneje odpade oziroma se izkaže za neutemeljenega, to ni ovira, da se postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora po pravilih ZOPNI ne bi mogel nadaljevati in dokončati. Zavrženje kazenske ovadbe, pravnomočna ustavitev kazenskega postopka ali izdaja oprostilne sodbe torej na izid postopka po pravilih ZOPNI nimajo nobenega vpliva.
Zakonska ureditev, ki kot edini pogoj za odvzem premoženja, določa njegovo očitno nesorazmerje glede na neto prihodke njegovega imetnika, bi lahko bila ustavno sporna, vendar se Vrhovnemu sodišču s tem vprašanjem v obravnavani zadevi ni bilo treba ukvarjati.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristanskost sojenja
Vsi sodniki so zavezani soditi po ustavi in zakonih, drugo na njih ne sme vplivati. Tako ne smejo imeti na sodnike nikakršnega vpliva običajni in hierarhični odnosi med njimi, prav tako pa nanje ne smejo vplivati odločitve, ki jih direktorica (instančnega) sodišča sprejema v okviru sodne uprave. Po 61.a členu Zakona o sodiščih direktor sodišča med drugim odloča o materialnem, tehničnem in finančnem poslovanju sodišča, vodenju postopkov javnih naročil, odločanju o kadrovskih zadevah sodnega osebja in o zagotavljanju varnosti na sodišču.
Višje sodišče v A. je pristojno za odločanje tako o ocenjevanju dela sodnikov sodišč prve stopnje na njegovem območju kot tudi o njihovem napredovanju. Vendar predlagatelj spregleda, da ta pristojnost na podlagi Zakona o sodniški službi ni v domeni direktorice Višjega sodišča v A., temveč personalnega sveta tega sodišča, ki je vezan na merila in postopek, kot ga predpisuje zakon.
Sodišče pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ne bi smelo utemeljevati s sklicevanjem na uvedbo kazenske preiskave, ki je bila pravnomočno ustavljena. Vendar pa navedena relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po presoji Vrhovnega sodišča ne vpliva na obstoj obdolženčeve ponovitvene nevarnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pogoj za vložitev zahteve - materialna izčrpanost pravnih sredstev - sodba sodišča druge stopnje - sprememba prvostopne sodbe
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodbo sodišča druge stopnje v obsegu, ki se nanaša na spremembe v drugostopenjski sodbi, je dovoljena tudi, če pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje ni bila vložena. Dovoljena je le glede tistega dela sodbe in izpodbijanja tistih argumentov, ki so bili podlaga za spremembo prvostopenjske sodbe v obsojenčevo škodo.
dopuščena revizija - izločitev sodnika sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustno, da sodnik, ki je v stečajnem postopku izdal sklep o soglasju k prodaji poslovne enote stečajnega dolžnika, odloča o pritožbi v gospodarskem sporu zoper tega istega stečajnega dolžnika kot toženo stranko, v katerem se kot predhodno vprašanje presoja (delna) ničnost prodaje te iste poslovne enote.
odškodninska odgovornost - odgovornost poslovodstva - odgovornost obvladujoče družbe - odgovornost poslovodstva obvladujoče družbe - odgovornost poslovodstva odvisne družbe - solidarna odgovornost - dejanski koncern
Splošna navodila poslovodje obvladujoče družbe o zagotavljanju financiranja odvisne družbe, ki je obenem obvladujoča družba posojilodajalke, v dejanskem koncernu zadostujejo za odškodninsko odgovornost obvladujoče družbe in njenega poslovodstva zaradi škodljivega vplivanja. ZGD-1 namreč ne določa oblike vpliva, ki bi bil merodajen za odškodninsko odgovornost zaradi škodljivega vplivanja, zato zadostuje vsako vedenje, v katerem odvisna družba prepozna željo obvladujoče družbe, da ravna na določen način.
Napačno je stališče, da bi lahko člani poslovodstev odvisnih družb solidarno odgovarjali za škodo odvisnim družbam zaradi sklenitve škodljivih poslov po navodilih obvladujoče družbe samo, če bi poslovodstva odvisnih družb takšne posle sklenila tudi brez navodil obvladujoče družbe. Če poslovodstvo odvisne družbe na pobudo ali po navodilih obvladujoče družbe sklene pravni posel, ki bi bil kot nezakonit prepovedan, krši standard poštenega in vestnega izpolnjevanja dolžnosti in odgovarja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Člani poslovodstva odvisne družbe ne odgovarjajo le zaradi opustitve njihove dolžnosti poročanja o škodljivih poslih po 548. členu ZGD-1, temveč to določbo dopolnjuje splošna ureditev v 263. členu ZGD-1 o odškodninski odgovornosti zaradi neskrbnega vodenja poslov. Za povrnitev škode odvisni družbi so solidarno odgovorni obvladujoča družba, člani njenega poslovodstva in člani poslovodstva odvisne družbe.