ZDR-1 člen 126, 126/2. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 92. KPJS člen 45, 45/2.
nadurno delo - plačilo nadur - izračun
Plačilo za nadurno delo pomeni plačilo, kakršnega bi delavec v tistem obdobju prejel za delo, opravljeno v rednem delovnem času (kar v konkretnem primeru pomeni osnovno plačo, povečano vsaj za dodatek za skupno delovno dobo in dodatek za delovno uspešnost ter pogojno, ob upoštevanju stališč iz prejšnje točke obrazložitve, dodatek za stalnost), razen tega pa mu pripada še dodatek za nadurno delo, v višini 30 %, ki pa se odmerja zgolj od osnovne plače.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - konkurenčna klavzula - pogodba o zaposlitvi za določen čas - pogoji za izplačilo
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- ali je mogoče v pogodbi o zaposlitvi za določen čas dogovoriti konkurenčno klavzulo z ustreznim nadomestilom ter pri tem kot pogoj za izplačilo določiti dolžno prizadevanje, ki ga mora delavec (sam) izkazati, da v posledici spoštovanja konkurenčne klavzule ne more pridobiti zaslužka, primerljivega s povprečno mesečno plačo v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem opravljanja funkcije?
naziv delovnega mesta - glasbenik - prvak - imenovanje v naziv - dejansko delo - plačilo
Iz Pravilnika tožene stranke o postopku in merilih za zasedbo delovnih mest vrhunski glasbenik, ekspert področja, prvak in priznani ustvarjalec, povsem jasno izhaja, da lahko izbrani kandidat zasede delovno mesto prvaka le za določen čas petih let. Z iztekom tega časa delavec izgubi naziv, razen če je na podlagi novega postopka (razpis za zasedbo delovnih mest, prijava na razpis, predlog komisije za izbiro kandidatov, imenovanje s strani generalnega direktorja) znova imenovan in je na tej podlagi z njim sklenjena nova pogodba o zaposlitvi, na podlagi katere bo za nadaljnjih pet let opravljal delo na delovnem mestu prvaka.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 207, 207/5, 394, 394/3.
pripor - ponovitvena nevarnost - odločanje sodišča druge stopnje o priporu - preizkus pripornih razlogov ob reševanju pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje - trajanje pripora po vložitvi obtožnice
Pritrditi je treba navedbam pritožnice, ki opozarja, da je bila obtožencu za kaznivo dejanje uboja kazen le določena, saj sodba kot celota obtožencu še ni bila izrečena. Drugačna procesna situacija bi bila v primeru, če bi pritožbeno sodišče obtožencu kazen osem let izreklo, preostali del postopka pa izločilo iz spisa. V tem primeru bi bil obtoženec pravnomočno obsojen za eno kaznivo dejanje in bi seveda dobil status zapornika. Postopek za drugo kaznivo dejanje pa bi se vodil ločeno. Ker torej sodba v enotnem kazenskem postopku, ki teče po citirani obtožnici, obtožencu še ni bila izrečena, od vložitve obtožnice pa je minilo že več kot dve leti, je Vrhovno sodišče pritožbi obdolženčeve zagovornice ugodilo in obtožencu pripor odpravilo.
Glede na dejansko stanje zadeve pritožnik ne izkazuje več pravnega interesa za odločanje o zahtevani začasni odredbi, saj si tudi v primeru ugoditve zahtevi in izdaji predlagane začasne odredbe svojega pravnega položaja ne bi več mogel izboljšati. S predlagano začasno odredbo (ki jo je vložil skupaj s tožbo na odpravo izpodbijanega sklepa toženke) je namreč zahteval zadržanje izvršitve izpodbijanega sklepa toženke (in s tem zadržanje predložitve seznama primernih kandidatov predstojniku) in zadržanje izbire in imenovanja kandidata na položaj generalnega direktorja FURS. Tako odločitev pa je tožena stranka (glede na obvestilo) že sprejela, zato si tudi ob uspehu v tem pritožbenem postopku pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati.
ZNP-1 člen 37, 216. ZNP člen 34, 37. ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/4.
dovoljenost revizije - nepravdni postopek - ureditev meje
Postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZNP-1 se pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah tedaj (tj. do uveljavitve ZNP-1) veljavnih predpisov.
prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča - nezadovoljstvo z delom sodnika - bistvene kršitve pravil postopka - videz nepristranskosti sojenja - sojenje v nerazumnem roku
Očitno je, da predlagatelj ni zadovoljen z delom sodnice in potekom konkretne pravde, a okoliščine, na katere se pri tem opira, ne utemeljujejo lažje izvedbe postopka pred drugim sodiščem. Ne le, ker pravda tudi po oceni predlagatelja že dalj časa poteka oziroma sta okrajni sodišči v Kopru ter Piranu razmeroma blizu, temveč predvsem zato, ker prenos krajevne pristojnosti ni ustrezno sredstvo, ki bi bilo namenjeno preprečevanju kršitev oziroma odpravljanju nepravilnosti pri sojenju, kar velja tudi za očitano zavlačevanje postopka oziroma nevestnost pri delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00029554
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 135, 149, 150, 153.
povrnitev škode - neposlovna odškodninska odgovornost - odgovornost občine - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne stvari - padec na poledenelih stopnicah - domneva vzročne zveze - redna vzdrževalna dela - razveljavitev sodne odločbe - zmotna uporaba materialnega prava - pravica do izjave v postopku - teorija prevzetih tveganj - dotrajane stopnice - vzročna zveza - gospodarska javna služba - vzdrževanje javnih površin - odgovor na revizijo - krivda - mokre in spolzke stopnice
Stopnice med večstanovanjskimi bloki, ki so bile dotrajane in na več mestih odkrušene ter zavoljo sneženja in nizkih temperatur zasnežene, poledenele in spolzke, niso nevarna stvar. Stopnice so pogost način prehajanja med površinami, ki se na vertikalni osi nahajajo na različnih nivojih. Za povprečnega posameznika niso nevarna stvar, temveč običajen način vzpenjanja ali spuščanja po naklonski pohodni površini, kamor smiselno spadajo tudi pločniki, ceste in druge javne površine.
Ni vse tisto, kar se zdi z vidika (ne)pazljivih udeležencev tvegano, tudi nevarna stvar ali dejavnost v pomenu objektivne odgovornosti. Konkretne okoliščine so bile lahko v pohodniškem smislu za tožnika v danem trenutku res ogrožujoče, a kljub temu stopnice niso nevarna stvar. Pri presoji, ali gre za nevarno stvar, je treba upoštevati vse okoliščine; od opredelitve stvari, narave in intenzivnosti škodne nevarnosti do presoje njene (ne)pogostosti, (ne)predvidljivosti ter (ne)običajnosti za okolico. Ključna razlikovalna okoliščina je, da mora biti pri nevarni stvari v smislu pravnega standarda večja škodna nevarnost del njene bíti. Prav zavoljo večje škodne nevarnosti za okolico, ki je lastna stvari sami, posameznik z njenim imetništvom nase prevzame tudi breme uresničitve z njo prevzetih tveganj kot udejanjenje eksistencialne škodne nevarnosti.
Nasprotno stališče bi pomenilo, da bi občini pripisali odgovornost, čeprav je bilo pred tem ugotovljeno, da je konkretne stopnice redno vzdrževala, in to ustrezno ter popolno. Ne gre za nič drugega kot preventivni vidik odškodninskega prava. Predvidljive rizike, ki izvirajo iz tovrstnih običjanih življenjskih situacij, je treba razumno porazdeliti med vse udeležence skupnosti, a ne le na ravni opredelitve končnega (so)prispevka, temveč tudi v konceptualnem prevzemanju tveganj s pomenom za presojo narave odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00028593
ZPP člen 286b, 339, 339/1, 339/2.
izključitev javnosti glavne obravnave - kršitev načela javnosti glavne obravnave - pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev - pogodbene obveznosti - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - odstopno upravičenje - protipravno ravnanje - revizija kot prepis pritožbe - ustavna vloga Vrhovnega sodišča
Vrhovno sodišče ni tretja instanca, ki bi (brez argumentov predlagatelja, ki bi se soočali z že podanimi pojasnili pritožbenega sodišča) zgolj ponovno odgovarjalo na v reviziji ponovljene pritožbene navedbe.
spor o pristojnosti - zemljiškoknjižni postopek - predlog za izdajo začasne odredbe - pravno sredstvo
Dejstvo je, da je nasprotna udeleženka predlog za izdajo začasne odredbe vložila v že uvedenem zemljiškoknjižnem postopku, kjer je želela preprečiti vknjižbo lastninske pravice na predlagateljico in drugega udeleženca. Čeprav je ob pregledu njenega predloga Okrajno sodišče v Tolminu menilo, da lahko z materialnopravnim izpodbijanjem zemljiškoknjižnega vpisa stranka uspe le v okviru pravdnega postopka (z izbrisno tožbo), takšno predvidevanje presega meje predhodnega preizkusa predloga.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - tuj izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - načelo kontradiktornosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo le, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367. a ZPP); ti pogoji v predmetni zadevi niso izpolnjeni.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00029593
Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1, 24/2, 75. ZIZ člen 55.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - avstrijska sodna odločba - preživninska obveznost - ugovor zastaranja - izvršilni postopek - nedopustnost izvršbe - opozicijski ugovor - res iudicata
V postopku priznanja tuje sodne odločbe se sodišče omeji (le) na preizkus, ali so predložene zahtevane listine in ali niso podane procesne ovire za priznanje. Vsebinska (materialnopravna) pravilnost tuje sodne odločbe se ne preizkuša, z izjemo vprašanja, ali sodba nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije. V postopku priznanja tuje sodne odločbe nasprotni udeleženec ne more uspešno uveljavljati niti t. i. opozicijskih ugovorov, ki se nanašajo na nedopustnost izvršbe. Te ugovore namreč dolžnik uveljavlja v izvršilnem postopku, od katerega je postopek priznanja veljavnosti in izvršljivosti tuje sodne odločbe ločen.
mednarodna zaščita - preganjanje zaradi vere - sprememba veroizpovedi - opravljena glavna obravnava - verodostojnost in verjetnost izjav prosilca - stopnja prepričljivosti - informacije o izvorni državi - osebne okoliščine prosilca
Glede na pridobljene informacije o stanju v izvorni državi in pritožnikove osebne okoliščine pritožnik zaradi golega dejstva izvršenega krsta v tujini, s katerim bi bile seznanjene tudi iranske oblasti, v povezavi z nepristnostjo novega verovanja ne bo izpostavljen dejanjem, ki bi narekovale njegovo zaščito z enim od statusov mednarodne zaščite.
ZJN-2 člen 2, 2/1-21, 28, 28/1-1, 28/3. ZUS-1 člen 85.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - zahteva za izplačilo sredstev - oddaja javnega naročila - oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi - nesprejemljiva ponudba - predhodno obvestilo - neenako obravnavanje - ustna obravnava v upravnem postopku
V postopku javnega naročanja pri oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi je nesprejemljiva tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva ali ponudba katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu.
Tretji odstavek 28. člena ZJN-2, ob načelni prepovedi neenakega obravnavanja vseh ponudnikov izrecno določa tudi konkretno obveznost naročnika, "ki mora med pogajanji vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj, razen če je število krogov napovedal v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu ali če se pogaja le z enim kandidatom.". To pomeni, da že kršitev navedene norme pomeni kršitev zakonske obveznosti naročnika, ki je namenjena varstvu položaja ponudnikov. Zato ob pravilni razlagi navedenega člena ni mogoče zahtevati, da mora biti za ugotovitev kršitve posebej ugotovljena in presojana tudi (dejanska) neenakost kandidatov v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS00030206
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 23, 24, 27, 30, 30/2, 49, 49/1-3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 47.
mednarodna in subsidiarna zaščita - priznan status begunca - opravljena glavna obravnava - odločanje v sporu polne jurisdikcije - razlogi preganjanja - preganjanje zaradi vere - sprememba veroizpovedi - ugotovljeno drugačno dejansko stanje - nestrinjanje z dokazno oceno - spremenjeno dejansko stanje - spremenjene okoliščine - učinek ex nunc
Zmotna dokazna ocena je posledica procesne napake neupoštevanja metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. V primerih ko ta ocena ne dosega dokaznega standarda skrbnosti in vestnosti, kot ga določa omenjena določba ZPP, kršitev te postopkovne določbe preide v bistveno kršitev določb postopka. Vendar je kršitev 8. člena ZPP podana (le), kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična (kadar sodišče ne oceni vseh dokazov posebej, nato pa še vse dokaze skupaj), ne pa tudi, kadar naj bi bila vsebinsko neprepričljiva (ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili). Tako je dokazna ocena, na kateri temelji sodna odločba, zavezana k razumni ter logično vzdržni in preverljivi argumentaciji. Sodišče mora presoditi vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj. Končna ocena pa mora temeljiti tudi na "uspehu celotnega postopka", torej na celoti procesnega dogajanja, ki vključuje tudi navedbe strank, njihova procesna dejanja in način sodelovanja v postopku ipd.
Pridevnik "popolna" v tretjem odstavku 46. člena Procesne direktive II potrjuje, da mora sodišče obravnavati tako elemente, ki jih je organ za presojo upošteval ali bi jih lahko upošteval, kot elemente, ki so se pojavili po tem, ko je ta organ sprejel odločbo. Ta zahteva izhaja iz načela nevračanja. Taka presoja namreč omogoča izčrpno obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ne da bi bilo treba spis vrniti organu v presojo.
ZUP člen 270, 270/1, 279, 279/1-3, 279/1-4, 281. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14.
gradbeno dovoljenje - odprava ali razveljavitev odločbe v obnovljenem postopku - pravni učinki - odločitev o zahtevi - sprememba gradbenega dovoljenja - ničnost gradbenega dovoljenja - odločanje brez zahtevka - pravica do pravnega sredstva - neizvršljivost odločbe - gradnja - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev reviziji - dopuščena revizija
Pravnomočnost odločitve o odpravi ali razveljavitvi prej izdane odločbe, ki jo upravni organ izda v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, ne pomeni, da je bilo s tem dokončno odločeno o revidentkini vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja na spornih zemljiščih. Res je pravni učinek razveljavitve upravne odločbe (za kar gre v obravnavanem primeru) drugačen od pravnega učinka odprave (281. člen ZUP), saj odprava odločbe učinkuje za nazaj, razveljavitev pa za naprej. Vendar gre pri tem le za usodo in materialnopravne učinke prejšnje odločbe, ti učinki pa ne pomenijo, da je bilo o zahtevi stranke odločeno. Tudi razveljavitev odločbe vrača obnovljeni postopek v fazo, ko še ni bila izdana odločba, tj. do procesnega položaja, v katerem mora pristojni upravni organ, če stranka zahteve sama ne umakne, o njej odločiti ponovno, bodisi jo zavreči ali zavrniti, bodisi ji ugoditi in razveljavljeno oziroma odpravljeno odločbo nadomestiti z novo.
Ker torej razveljavitev prej izdane odločbe v obnovljenem postopku sama po sebi še ne pomeni tudi odločitve o vloženi zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, izrek ničnosti ponovne odločitve o izdaji takega dovoljenja iz razloga po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, revidentki neupravičeno onemogoča pravico uveljavljati, da so pogoji za izdajo dovoljenja, kot ga je zahtevala, izpolnjeni.
S stališčem, da pomeni odločitev o razveljavitvi gradbenega dovoljenja v obnovljenem postopku tudi odločitev o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja in da se zato v istem postopku izdano gradbeno dovoljenje izreče za nično, je nedopustno poseženo v pravico vlagatelja zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, da bi v postopku s pravnimi sredstvi uveljavljal, da so pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja tudi v obnovljenem postopku izpolnjeni.
dovoljenost revizije - razrešitev sodnega cenilca - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse - odstop do sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan - zavrženje revizije
Vprašanji ne izpostavljata kršitve Upravnega sodišča glede odločitve o uporabi (drugega odstavka) 164. člena in 190. člena ZUP ali glede pristojnosti ministra v zvezi z razlago in uporabo izvedenskih mnenj, temveč je zatrjevane kršitve mogoče razbrati zgolj iz obrazložitve revizije. Tudi sicer prvo vprašanje za odločitev v zadevi ni pomembno, saj izpodbijana sodba na teh določbah ZUP ne temelji.
ZPP člen 374, 374/2. ZPP-E člen 125, 125/3. ZUS-1 člen 22, 22/1.
pritožba zoper sklep o zavrženju revizije - nedovoljena revizija - vložitev predloga za dopustitev revizije - nedopuščena revizija
Drugi odstavek 374. člena ZPP, na katerem temelji izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, določa, da je revizija nedovoljena, če (med drugim) ni bila dopuščena. V obravnavani zadevi revizija ni bila dopuščena, saj pritožnici predloga za dopustitev revizije sploh nista vložili (in tega v pritožbi ne izpodbijata). Gre za pomanjkljivost, ki se nanaša na fazo postopka pred vložitvijo revizije, v kateri se na predlog stranke ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. Revizija pritožnic je bila torej nedovoljena, ker za njeno vložitev ni bila izpolnjena procesna predpostavka.