Če izvajanje določenih stikov lahko škoduje otroku, se v postopku za ukinitev stikov lahko z začasno odločbo odloči, da se stiki ne dovolijo, dokler ni odločeno o zahtevi.
Pogoje, pod katerimi se lahko prisilno izvrši odločba, ki še ni postala dokončna, določa ZUP v 2. odst. 231. čl. Tudi izvršljivost odločbe tržnega inšpektorja, ki je oprta na 3. odstavek 9. člena zakona o tržni inšpekciji (Ur.l. SRS, št. 27/74), je treba presojati po navedeni določbi ZUP, zato mora biti uporaba določbe 3. odstavka 9. člena zakona o tržni inšpekciji v odločbi ustrezno utemeljena. Ker se z uporabo 3. odstavka 9. člena navedenega zakona odloča o pogojih izvršljivosti odločbe, jo je mogoče posredno izpodbijati tudi s pritožbo, ki se nanaša na samo izvršbo (280. člen ZUP).
izločitev - razlogi za izločitev - dvom o neprištevnosti
Omejitev časa, ki je zagovorniku na razpolago za pregled spisa, in zatrjevanje, da je sodnik z obdolžencem komuniciral v 'osebnem tonu', ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke 39. člena ZKP.
prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - ničnost pogodbe
Odločilnega pomena za to presojo je okolnost, da je prešlo sporno stanovanje v družbeno lastnino že 25.9.1963 na podlagi odplačne pogodbe (kakršnega značaja je menjalna pogodba, za katero veljajo bistvene značilnosti prodajne pogodbe - tako po paragrafu 1045 in naslednjih ODZ, kot po sedaj veljavnih določilih 552. in naslednjih členov ZOR) in ne na katerega od načinov, navedenih v 1. - 8. členu ZDen, ki določajo načine podržavljanja in le glede katerega obstaja dolžnost vrnitve. Po določilu 88. člena ZDen pa ni dopustno razpolaganje le s tistimi nepremičninami oz. premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve po določbah ZDen. Ker sporno premoženje ni bilo podržavljeno na enega od zgoraj navedenih načinov, zanj ni podana vrnitvena dolžnost po določbah ZDen in nanj se zato ne more nanašati prepoved iz 88. člena ZDen. To pomeni, da prodajna pogodba toženih strank z dne 11.12.1991, katere predmet je bilo sporno stanovanje in ki je bilo prodano po določbah 117. člena stanovanjskega zakona, ni nična.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca
Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je toženka stara 63 let, da je vse življenje živela na kmetiji, kjer je skrbela za svojo družino in v letih 1961 do 1990 imela v reji tuje otroke, vendar ne v takem obsegu, da bi bila zavarovana. Glede na starost in bolehnost se ne more zaposliti. Bila je lastnica kmetije (4,5 ha zemlje), katero je z izročilno pogodbo dne 1.12.1991 izročila sinu F.K.. Da bi imela še kakšno drugo premoženje, ni dokazano. V izročilni pogodbi je izgovorila zase in za tožnika (ki je pogodbo tudi podpisal) preživljanje v obliki določenih živil in zneska gotovine ter zdravniško pomoč in postrežbo za primer bolezni. Toženka dobiva od sina poleg stvari v naravi še znesek 5.000,00 SIT mesečno. Spričo navedenih okoliščin sta sodišči prve in druge stopnje pravilno šteli toženko kot delno nepreskrbljeno, zaradi česar ji pripada ustrezna preživnina.
Že s sklenitvijo same kupoprodajne pogodbe je tožnica kot kupovalka po določbah 118. člena SZ prevzela vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj, kolikor te pravice s samim zakonom niso posebej omejene. Dogovorjen obročen način plačevanja kupnine torej na veljavnost pogodbe ne more vplivati, niti ne pomeni dogovor o takem načinu plačevanja kupnine, da je pogodba sklenjena z odložnim pogojem, kot zmotno meni revident. V členu 124 SZ predvidena možnost razveze pogodbe, ki je le pravica kupca, pa na pravice kupca kot lastnika v smislu 118. člena SZ ne more vplivati.
Ker toženec s tožnico nima sklenjene najemne pogodbe, je na podlagi 58. člena SZ utemeljen izpraznitveni zahtevek.
Če zavezanec za dohodnino umre med postopkom ugotavljanja dohodnine, torej mu odločba o dohodnini še ni bila vročena, zato tudi še ni postala pravnomočna, dediči ne morejo zahtevati vračila z akontacijami preveč plačane dohodnine.
Zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka se lahko nanaša le na premoženje, za katerega iz listine o podržavljenju izhaja, da je bilo podržavljeno po predpisih, navedenih v ZDen.
Sklenitev delovnega razmerja za določen čas sama po sebi ne pomeni, da obstoji razlog za odklonitev pravice do denarnega nadomestila po 1. alinei 19. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Glede na to, da je tožnica kot solastnica skupne obratovalnice prenehala opravljati dejavnost in sklenila delovno razmerje za določen čas, je odločitev o priznanju denarnega nadomestila za primer brezposelnosti pomembno, ali je tožnica tako ravnala z namenom, da bi izigrala predpise oz. si na ta način pridobila pravico do denarnega nadomestila.
davek na promet nepremičnin - prenos nepremičnine z razveljavitvijo kupne pogodbe
Če je bila pravica uporabe zemljišča za gradnjo stanovanjske hiše že vpisana v zemljiški knjigi na osebo, ki je potem z razveljavitvijo pogodbe to zemljišče prenesla nazaj na prejšnjega uporabnika (Sklad stavbnih zemljišč), se ta prenos glede na določbo 2. člena zakona o davku na promet nepremičnin šteje za nov odplačni promet te nepremičnine, pri čemer ni bistveno, kako so pogodbene stranke označile pogodbo in plačilo te nepremičnine.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina zakonca
Ugotovljena dejanska podlaga omogoča sklepanje, da toženki njena težka kronična bolezen povzroča dodatne stroške zaradi bolezni, prilagojene prehrane in višjega standarda osebne oskrbe. Ker dodatek za pomoč in postrežbo v celoti potroši za plačilo tuje pomoči, ji za običajne življenjske izdatke, povečane za že omenjene dodatne stroške, ostaja le pokojnina v ugotovljenem znesku 34.000,00 SIT mesečno. Zaradi kritičnosti življenjskih razmer jo je nuja silila celo v zadolževanje. Nesposobnost za pridobitno delo ji onemogoča dodaten vir dohodov. Vse to pa so že okoliščine, ki toženko uvrščajo v okvir določbe 81. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89) kot nepreskrbljenega zakonca.
ugotavljanje očetovstva - ugotovitev s sodno odločbo
Ob dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč, ki na revizijski stopnji ne morejo biti več sporne, da je imela tožničina mati v času zanositve spolni odnos le s tožencem, da je izračun relativne verjetnosti toženčevega očetovstva na podlagi analize imunogenetskih razmerij v sistemu HLA, opravljene na Zavodu SRS za transfuzijo krvi v Ljubljani, pokazal kot zelo verjetno (96,05 %), da je toženec biološki oče tožnice, izračun na podlagi takšne analize, opravljene v Centru za tipizacijo tkiva v Zagrebu pa celo kot izrazito verjetno (99,02 %), da preiskava krvnih skupin in faktorjev pri pravdnih strankah in tožničini materi, opravljene na Zavodu RS za transfuzijo krvi v Ljubljani, niso izključile toženca kot biološkega očeta tožnice, antropološka preiskava, opravljena na Inštitutu Univerze v Ljubljani za biologijo, pa je pokazala II. stopnjo verjetnosti toženčevega očetovstva v pozitivno smer - pomeni, da sta nižji sodišči s sodno odločbo (87. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - Uradni list SRS, št. 15/76 in 1/89), skladno z ugotavljanjem očetovstva po pravilih biološke znanosti, pravilno ugotovili toženčevo biološko očetovstvo tožnice.
ZPVSR člen 71a, 71a/1, 71a/2, 72, 72/1, 72/2, 72/3.ZSReg člen 55, 55/1, 41, 42. ZPPSL člen 176, 176/4, 182, 182/2. ZGD člen 578, 578/2, 455, 456, 371, 371/4, 372, 372/3.ZOR člen 104, 104/1.
ničnost vpisa v sodni register na podlagi lažne listine - pravni interes - prenehanje podjetja
Za tožečo stranko ugoden razplet postopka na podlagi tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register tožene stranke, nujno pripelje do enakega rezultata, kot že začeti likvidacijski postopek nad njo, zaradi česar tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev takšne tožbe.
Če ni spora o tem, da ob sklepanju pogodbe o predmetu pogodbe stranke niso bile v zmoti, ni mogoče graditi odločitve po dol. 61. člena ZOR in upoštevati prekluzivnega roka iz 117. člena ZOR (npr. stranka ni sklenila kupoprodajne pogodbe v točno določenem delu stanovanjske hiše, da višina solastnih deležev ni v skladu z resničnim stanjem).
Če je vlagatelj predloga za izdajo začasne odredbe po ZLPP zamudil zakonski rok 7.6.1993 (11/I člen), je prvostopni upravni organ ravnal v skladu z zakonom, ko je zavrgel tak predlog kot nepravočasen, kot tudi toženi drugostopni upravni organ, ki je zavrnil pritožbo vlagatelja proti temu sklepu.
Zahteva tožnika za izplačilo razlike (poračuna) valoriziranega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ima materialnopravno podlago v 24. členu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, v procesnopravnem pogledu pa v 45. členu istega zakona in ni omejena z roki iz 415. člena ustave iz leta 1974 v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS, s katero je odpravilo sklepe pristojnih organov o valorizaciji denarnih nadomestil.
Sodišči sta pravilno ravnali, ko sta ob prisoji odškodnine za telesne bolečine upoštevali tudi bodoče bolečine. Če se namreč izkaže, kot se je v obravnavanem primeru, da se bodo te gotovo pojavljale tudi v prihodnosti (izvedenec je bil povsem določen, da ne bodo nikoli izginile), je potrebno takšne bolečine upoštevati pri odmeri odškodnine za bodoče telesne bolečine, se pravi, za bodočo negmotno škodo (203. člen ZOR). Z uveljavitvijo ZOR je bila namreč opuščena poprejšnja praksa delitve odškodnine za prestane bolečine do dneva sojenja in za bodoče bolečine od takrat naprej. Takšne telesne bolečine se lahko sicer v nekaterih primerih upoštevajo tudi kot trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti in v povezavi s tem tudi pri duševnih bolečinah za takšne prikrajšave.
Pravilna je odločitev nižjih sodišč, da mora toženec vrniti dano tožniku (četrti odstavek 210. člena ZOR), ni pa prav, da je bilo odločeno ob alternativno postavljenem zahtevku, da mora toženec plačati znesek izražen v tuji valuti ali tolarsko vrednost takšnega zneska. Zakon o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) namreč določa, da se vse obveznosti in pravice ter posli, ki se glasijo na denar, sklenjeni pa so v Republiki Sloveniji med bankami in drugimi domačimi pravnimi osebami in občani ter med občani in drugimi osebami, izkazujejo v valuti Republike Slovenije in izvršujejo s plačilnimi sredstvi, ki se glasijo na valuto Republike Slovenije, če zakon ne določa drugače (71. člen tega zakona). Tu obravnavano obveznostno razmerje ni takšno, da bi bilo mogoče zanj uporabiti kakšen predpis, ki bi pomenil izjemo citirane zakonske določbe. Sodišči sta torej z izrekom sodbe glede plačilne obveznosti v tuji valuti kršili prisilni predpis materialnega prava.