Za reševanje spora iz kooperacijske pogodbe med organiziranim kmetom in kmetijsko zadrugo, ki so bili sproženi pred uveljavitvijo zakona o delovnih in socialnih sodiščih (13.5.1994), je pristojno delovno in socialno sodišče.
STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS30082
SZ člen 159. ZUS člen 6.
spor o pristojnosti - stanovanjski spor
Za stanovanjske spore je po uveljavitvi stanovanjskega zakona pristojno splošno sodišče in ne sodišče združenega dela oziroma delovno in socialno sodišče, in ne vrhovno sodišče v upravnem sporu.
pojem individualnega delovnega spora - spori iz vrednostnih papirjev - delnice - pristojnost rednega sodišča
Če je osnova za zahtevek delnica, pa čeprav temelji tudi na delu neizplačanih plač, katerih višina ni sporna, je to spor iz vrednostnega papirja (obligacijsko pravno razmerje) ne pa individualni delovni spor.
Preživnino, določeno z dogovorom po 130. čl. zakona, sodišče spremeni, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena (5.odst. 132. čl. ZZZDR). Podlaga za novo določitev preživnine je celovita presoja sedanjih razmer na strani obeh pravdnih strank, podobno kot ob prvi določitvi preživnine. Zato ni pomembno, koliko bi zdaj znesla valorizirana prvotna preživnina, ampak so pomembne okoliščine ob ponovnem odločanju o preživnini.
Iz določb zakona o družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 65/93, ZDP), zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, ZSV) in stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 21/94, SZ) izhaja, da so za dodelitev socialnega stanovanja v najem bistvena socialna merila in da so socialne razmere odločilna osnova za dodelitev stanovanja. Socialna stanovanja so torej socialne kategorije, ker so pri njihovem dodeljevanju kot bistvena uporabljajo socialna merila, ne pa druga npr. ekonomska merila. Za odločanje v teh sporih je torej na podlagi 4. točke prvega odstavka 5. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, ZDSS) pristojno socialno sodišče ne pa sodišče v upravnem sporu.
ZOR člen 647. ZDSS člen 75, 75/1. ZSZD (1984) člen 16.
kooperantska pogodba - povrnitev škode iz kooperantskega razmerja - pojem spora iz družbenoekonomskih razmerij - stvarna pristojnost - pristojnost rednega sodišča - spor o pristojnosti
Za odločanje o sporu iz regresnega razmerja med izvajalcem in kooperantom (647. čl. ZOR) je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
denacionalizacija podjetij in kapitala - začasna odredba
V primeru, ko gre za denacionalizacijski zahtevek na vrnitev nepremičnin (ali kapitala) podjetja, ki se lastninsko preoblikuje po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP, Ur.l. RS, št. 55/92 in 31/93), po uveljavitvi ZLPP ni več pogojev za vodenje postopka za izdajo začasne odredbe po 68. členu zakona o denacionalizaciji (ZDEN, Ur.l. RS, št. 27/91-I in 31/93).
podjetja z družbenim kapitalom - kmetijska zemljišča in gozdovi - zadružno premoženje
1. Po 1. odst. 74. člena ZZad je vse premoženje (takrat) obstoječih zadrug postalo zadružno premoženje, z izjemo kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so jih zadruge pridobile na neodplačen način.
2. ZLPP je v 5. členu uredil pravni status samo tistih kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini, ki so bila premoženje podjetij, ki se lastninsko preoblikujejo po omenjenem zakonu.
3. Lastninski status kmetijskih zemljišč in gozdov v zadružni lastnini, se z vložitvijo v ustanovitveni kapital d.o.o (stvarni vložek) ni spremenil, zato takšna zemljišča oz. gozdovi z uveljavitvijo ZLPP niso postala last RS.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - zvišanje preživnine otrok
Ob ugotovljenih spremenjenih razmerah, ki narekujejo zvišanje preživnine, je potrebno pri določanju višine preživnine upoštevati vse tiste okoliščine, ki so pomembne za vsako določitev preživnine, to je potrebe otrok in možnosti staršev (79.čl. ZZZDR).
usposabljanje otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju
Sodišče se strinja s tožbeno trditvijo, da je bilo obdobje šolanja nedl. tožnice do izdelave pedagoškega poročila vendarle še prekratko, da bi bilo pedagoško poročilo lahko že povsem zanesljiva podlaga za potrditev ocene strokovne komisije I. stopnje o tem, da je prešolanje otroka neizogibno potrebno.
Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, sta sodišči s tem, da sta zahtevku ugodili, tudi pravilno uporabili materialno pravo. Toženec v postopku ni uspel dokazati svoje trditve, da je tožniku plačal dolgovani preostanek kupnine iz kupne pogodbe z dne 26.6.1990.
Po določbi 1. odstavka 110. člena ZKP se lahko stvari vrnejo oškodovancu v vsaki fazi kazenskega postopka, torej tudi še pred uvedbo preiskave v predkazenskem postopku, saj bi bila nesmiselna hramba zaseženih stvari, ki niso potrebne kot dokaz v kazenskem postopku in ki nedvomno pripadajo oškodovancu.
odgovornost podjetij in drugih pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost vrtca
Po določilu 170. člena ZOR je za škodo, ki jo povzroči delavec tretji osebi pri delu ali v zvezi z njim (kar terja oceno delavčevega neravnanja v okviru poslovnega predmeta tožene stranke), odgovorna delovna organizacija, v kateri je delavec tedaj delal, ko je bila škoda povzročena, razen, če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako kot je treba. Merilo, ali je ravnanje delavca pravilno, ustrezno oz. tako kot je treba, se presoja po stopnji skrbnosti, po kateri je delovna organizacija dolžna opravljati posel. Škodno dejanje pa je zakrivljeno, če se ne opravi s tisto skrbnostjo, ki se zahteva od delovne organizacije, v tem primeru vzgojnovarstvenega zavoda.
ZPPSL (1989) člen 121, 121/1, 126, 126/1, 126/2, 126/4, 127, 127/1, 147. ZPP (1977) člen 288, 288/2.
prijava terjatev v stečajnem postopku - pravni interes
Upniki stečajnega dolžnika morajo v stečajnem postopku prijaviti vse terjatve, glede katerih želijo, da bi bile upoštevane pri razdelitvi stečajne mase, tudi terjatve na plačilo obresti.
Če napoti stečajni senat upnika na pravdo zaradi ugotovitve obstoja terjatve, mu je pravni interes priznan že s sklepom o napotitvi na pravdo. Obstojati pa mora ves čas postopka do konca glavne obravnave. Če v tem času preneha, sodišče tožbo zavrže.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje premične stvari - varstvo lastninske pravice
Prodajna pogodba, ki bi vsebovala vse bistvene sestavine, ni bila sklenjena. Toženi stranki tudi ni uspelo dokazati, da bi skulpturo plačala. Tožena stranka bi lahko pridobila lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja, če bi bili izpolnjeni pogoji iz 28.čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur.l. SFRJ, št. 6/80 in 36/90 - ZTLR).
Ker je bilo na prvi in drugi stopnji ugotovljeno, da posest tožene stranke ni bila dobroverna, že iz tega razloga priposestvovanje v nobenem primeru ne more biti pravni naslov za pridobitev lastninske pravice tožene stranke. Zato tožnik kot lastnik skulpture utemeljeno zahteva njeno izročitev (1.odst. 37.čl. ZTLR).
Izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Iz vsebine zahteve za varstvo zakonitosti je razvidno, da zagovornik obsojenca z izpodbijanjem dokazne ocene dejansko uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti.
pravna sredstva - razlogi za vložitev pravnega sredstva - sodba - obrazložitev sodbe
Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje je razvidno, da je sodišče sicer navedlo obsojenčev zagovor, da ga je zasebni tožilec napadel in da se je sam le branil, vendar sodišče tega zagovora sploh ni ocenilo ter navedlo razloge zakaj mu ni verjelo. Ta sodba tudi nima razlogov o obsojenčevi kazenski odgovornosti (krivdi) - ali je kaznivo dejanje storil z naklepom.