zahteva za varstvo zakonitosti - pogoji, pod katerimi se sme vložiti zahteva za varstvo zakonitosti - sklep o zahtevi za izločitev sodnika
Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika, ki je bil izdan po vložitvi obtožbe ni pravnomočna sodna odločba, saj ga je mogoče izpodbijati šele v pritožbi zoper sodbo, zato zoper njega tudi ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
skupni prostori večstanovanjske hiše - hišniško stanovanje - lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - nične pogodbe - ničnost pogodbe zaradi predmeta
Hišniško stanovanje je po samem stanovanjskem zakonu postalo solast solastnikov ene ali več stanovanjskih hiš (četrti odstavek 8. člena SZ). Kot takšno se ne more še enkrat privatizirati po določilu 117. člena SZ oziroma ne more biti predmet obveznosti prodajne pogodbe sklenjene po tem določilu. Pogodba, katere predmet obveznosti je nedopusten, pa je nična (47. člen v zvezi s 1. odstavkom 103. člena ZOR).
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - revizijski razlog
Morebitna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP v odločbi sodišča druge stopnje, ki je med postopkom že razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, v revizijskem postopku proti sodbi sodišča druge stopnje, s katero je v ponovljenem postopku izdana sodba sodišča prve stopnje potrjena, ni upoštevna.
ZZZDR člen 102, 103, 105.ZOR člen 157. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 8.
pravice in dolžnost staršev in otrok - skrb staršev za otroke - varstvo otrokovih pravic - zahteva za prenehanje s kršitvami pravice osebnosti
Po pozitivni zakonodaji (to je zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, naprej ZZZDR), pripada staršem pravica in dolžnost, da z neposredno skrbjo in svojim delom zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok (4. člen ZZZDR) ter da ta upravičenja otrokovih staršev v razmerju do otrokovih starih staršev ne morejo biti sporna, kadar so starši sami sposobni skrbeti za varstvo in vzgojo svojih otrok. Po naravi stvari same - zaradi najtesnejšega odnosa med roditeljem in otrokom - je otrok deležen največjega obsega koristi praviloma v družinskem krogu svojih staršev. Zaradi navedene naravne navezanosti staršev z otroki, živi otrok praviloma s starši, ki jim je zato priznana tudi pravica do skupnega življenja z otrokom. Otroka je mogoče ločiti od staršev proti njihovi volji le, če to zahteva otrokova korist oziroma, če starša ne živita skupaj. To izhaja iz smisla določb ZZZDR (zlasti členov 102, 103, 105 idr.), pa tudi iz duha konvencije OZN o otrokovih pravicah, ki jo je ratificirala Republika Slovenija (Uradni list RS, št. 9/92) in ki je zato naše notranje pravo. Ta (konvencija) določa v 9. členu, da države podpisnice jamčijo, da otrok ne bo proti volji staršev ločen od njih, razen, če se po izvedenem sodnem postopku ugotovi, da je taka ločitev nujna za otrokovo korist. Otroku pa konvencija priznava pravico, da odrašča v družinskem okolju (preambula in 8. člen).
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 3, 9.
dedovanje zaščitenih kmetij - splošni pogoji - dedni dogovor v nasprotju s prisilnimi predpisi
ZDKZ je predpis prisilne narave, ki ga mora sodišče upoštevati v vseh primerih, kadar je predmet dedovanja zaščitena kmetija. Taka narava navedenega predpisa izhaja iz njegovega 1. člena (ki določa, da se s tem zakonom ureja dedovanje kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev), še posebej pa iz 25. člena, ki določa, da se ta zakon uporablja za vse dediščine, katerih predmet je kmetijsko zemljišče oziroma kmetija, če je dedovanje uvedeno po uveljavitvi ZDKZ. Po določbi 3. odstavka 3. člena ZPP v zvezi z 9. členom ZDKZ in s 63. členom zakona o dedovanju (naprej ZD) pa sodišče ne sme dopustiti strankam razpolaganj, ki so v nasprotju s prisilnim predpisi (kar velja za dedne sporazume v takih primerih dedovanja).
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaških pokojnin - upravičenec
Dejstvo, da tožnik od marca 1991 ni bil več zadolžen za delo referenta za operativno-učne posle ni pravno odločilno. Status razpolage se po določbi 2. alinee 1. odstavka 2. člena odloka prizna vojaški osebi, če ji je bila izdana ustrezna odločba pristojnega organa, sicer pa le na dokazih oprtem dejstvu, da v času, določenim z omenjenim odlokom, ni opravljal nobenih vojaških aktivnosti.
ZSZD člen 39, 39-2, 39-3. ZPP (1977) člen 113, 113/7.
obnova postopka po ZSZD - roki - revizija
Obnovitveni razlog iz 2. točke 39. člena ZSZD je mogoče dokazati le s pravnomočno sodno odločbo, razlog iz 3. točke pa mora predlagatelj obnove dokazati. Tožnik kot revident tega ni storil, je bil njegov predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrnjen.
Če je revizijo vložila prava nevešča oseba neposredno na Vrhovno sodišče in je prispela na pristojno sodišče po izteku tridesetdnevnega roka za vložitev revizije, jo je zaradi nevednosti vložnika na podlagi sedmega odstavka 113. člena ZPP šteti za pravočasno.
ZPP (1977) člen 393. ZDR (1990) člen 100, 100/1-9.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - odklonitev dela
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika na razveljavitev sklepov pristojnih organov, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje. Ugotovilo je, da tožnik naloženega dela ni opravil brez opravičenega razloga. Pritožbeno sodišče je izpodbijano odločbo spremenilo in zahtevku ugodilo. Ugotovilo je, da je tožnik analiziral in pregledoval dokumentacijo, dela pa ni opravil, ker za delo ni bil usposobljen in ne gre za prenehanje del. razmerja, saj razlogi niso dani. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo, ker je izpodbijano ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ni revizijski razlog.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev sklepov disciplinskih organov, s katerima je bil tožniku izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja. Sodišče je ugotovilo, da je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti zlorabe pravice do bolezenskega dopusta. Svojo odločitev je oprlo na izvedeniško mnenje, ni pa zaslišalo niti tožnika, niti ni imelo podatkov, kakšne napotke mu je dal zdravnik za čas bolniškega staleža. Pritožbeno sodišče je odločbo spremenilo in ugodilo zahtevku na podlagi dokazov, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje. Reviziji je bilo ugodeno zaradi bistvenih kršitev postopka po 13. točki 354. člena ZPP, saj se pravilnosti odločitve zaradi neizvedenih ključnih dokazov ni moglo preizkusiti.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-a.
akontacija vojaške pokojnine
Če je zavarovancu vojaška služba prenehala šele 31.12.1991, niso izpolnjeni pogoji za priznanje izplačevanja akontacije invalidske pokojnine po določbi 2. alinee 1. odst. 2. člena odloka o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin.
Očitana kršitev določbe 1. odst. 254. čl. ZPP v zvezi s 5. tč. 1. odst. 71. čl. ZPP ni revizijski razlog: uveljavljana relativna bistvena kršitev postopka iz 1. odst. 354. čl. ZPP se nanaša na postopek pred sodiščem prve stopnje.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski postopek - zastaranje vodenja disciplinskega postopka
Vodenje disciplinskega postopka se začne z uvedbo, in zaključi s pravnomočnostjo prvostopne odločbe, oziroma z dokončnostjo drugostopne odločbe. Zastaralni rok za vodenje začne teči od dneva, ko se je zvedelo za kršitev in storilca. Uvedba postopka je skrajni rok, od katerega teče zastaranje.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - trajni presežki - odpravnina
Delavec je upravičen do odpravnine po tretjem odstavku 36. f člena ZDR le v primeru, če je bil izveden celoten postopek za ugotavljanje trajnih presežkov delavcev. Če postopek po krivdi delodajalca ni bil izveden in mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja podjetja, lahko uveljavlja škodo za katero misli, da mu je nastala, v odškodninskem postopku.
V reviziji, ki je vložena po prvem odstavku 73. člena ZDSS, mora revident, glede na vsebino tretjega odstavka navedenega člena, navesti revizijske razloge iz 385. člena ZPP in jih tudi utemeljiti. Ker tožnik vsebine revizije ni oblikoval tako, kot zahteva ZDSS, revizija ni utemeljena.
ZUN člen 54, 54/1. ZUS (1977) člen 39, 39/1, 39/2.
lokacijsko dovoljenje
Sodišče se sicer strinja s stališčem tožene stranke, da na parceli, na kateri je obstoječi objekt predviden za rušenje, ni mogoče dovoliti dopolnilne gradnje k takemu objektu. Vendar po proučitvi tožbe in podatkov iz poslanih upravnih spisov sodišče ugotavlja, da na podlagi v upravnem postopku ugotovljenih dejanskih okoliščin ne more rešiti spora (1.odstavek 39. člena zakona o upravnih sporih). Ni namreč mogoče preizkusiti v tožbi ponovno zatrjevanih pritožbenih ugovorov, da je zaradi sprememb prvotnega zazidalnega načrta in gradnje teniških igrišč drugje tožnikova parcela zazidljiva, da ne leži v območju zazidalnega načrta in da ni predvidena za rušenje. Tožena stranka glede na te ugovore sicer ugotavlja, enako kot organ prve stopnje, da tožnikovo zemljišče leži v območju zazidalnega načrta, po katerem je stavba na njej predvidena za rušenje, vendar ne pove, kako je to ugotovila. Iz besedila odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS 103 - Murgle IV. faza (Uradni list SRS, št. 40/84), na katerega se sklicuje, to ni razvidno.
status vojaškega vojnega invalida - rok za izdajo revizijske odločbe na podlagi sodbe
Po določbi 1. odstavka 105. člena zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev mora biti revizija opravljena v treh mesecih od dneva, ko je organ druge stopnje prejel zadevo; če ni, se šteje, da je revizija opravljena in da je k odločbi dano soglasje. Če je revizijska odločba v upravnem sporu odpravljena, navedeni revizijski rok seveda ne začne ponovno teči, ker v zakonu za to ni podlage. Še celo pa v zakonu ni podlage, da za izdajo nove odločbe v revizijskem postopku sploh ne bi bilo nobenega roka. Edini rok za izdajo nove odločbe na podlagi sodbe je rok iz 62. člena zakona o upravnih sporih. Le v tem roku bi tožena stranka smela izdati novo revizijsko odločbo (brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih dneh od dneva, ko je dobila sodbo), če bi ugotovila, da je glede na naravo zadeve, za katero gre v sporu, namesto odpravljenega akta treba izdati drugega.
Podana sta ničnostna razloga po 1. in 3. točki 267. člena ZUP, ker je upravni organ z odločbo dodelil stanovanjsko pravico v času, ko je že veljal novi stanovanjski zakon, ki te pravice ne ureja.
Mnenje zdravniške komisije kot izvedenskega organa, ki odloča o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja, ki vsebuje le izvedenski sklep brez obrazložitve, je nepopolno, zato mora pristojni organ v postopku pred izdajo odločbe to pomanjkljivost odpraviti.
ZTSPOZ (1976) člen 44, 44-, 45, 54, 55, 57, 57/1.ZOR člen 940, 186, 941, 941/2, 178, 178/4.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - povrnitev gmotne škode - odgovornost zavarovalnice - zavarovanje pred odgovornostjo - lastna pravica oškodovanca in direktna tožba - kdaj zapade odškodninska obveznost
Izhodišče za odločitev o ugovoru zavarovalne vsote, ki ga je med postopkom postavila tožena stranka, tista vsota, ki je bila dogovorjena in ki je veljala ob škodnem dogodku, ne pa tista, ki je veljala ob sodnem odločanju o odškodnini na podlagi takrat veljavnega vladnega odloka. Seveda pa je potrebno poiskati sistem, kako uskladiti zavarovalno vsoto zaradi inflacije v primerih, ko preteče dalj časa med škodnim dogodkom in sodnim odločanjem o odškodnini, da ne bi bil prizadet oškodovanec in ne okoriščena zavarovalnica, ki zavarovalno premijo izračuna po razmerah v času sklenitve zavarovalne pogodbe, medtem ko njena obveznost izplačati škodo nastane v takšnih primerih praviloma veliko pozneje. Z valorizacijo dogovorjene zavarovalne vsote se zdaj strinja tudi tožena stranka in predlog, podan v reviziji, naj se to opravi z indeksom rasti drobnoprodajnih cen, kot je to že storilo sodišče prve stopnje, je povsem sprejemljiv. Ta namreč bolje kot drugi pripomočki za valorizacijo (na primer: z uporabo vrednosti tuje valute, ki je včasih precenjena, ali podcenjena,ipd.),ovrednoti razmerje med prisojeno odškodnino in ob dogodku veljavno, toda valorizirano zavarovalno vsoto.