razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - predodelitev otroka
Odločitev o varstvu in vzgoji otrok mora biti v skladu s koristmi otrok (2. odst. 78.čl. zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Zato lahko upošteva sodišče interese staršev samo v skladu s tem temeljnim pravilom.
preurejanje podstrešnih skupnih prostorov v stanovanjski hiši v družbeni lastnini - varstvo lastninske pravice - zahteva za prenehanje vznemirjanj - varstvo pravice solastnika na delu stvari
V zvezi s to presojo je opozoriti na določilo 158. člena stanovanjskega zakona (naprej SZ). Po tem določilu se spori, sproženi pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona, nadaljujejo po predpisih, ki so veljali pred tem zakonom. Ti predpisi, ki so urejali razmerja kot je sporno, so bili: zakon o stanovanjskih razmerjih (ZSR), zakon o pravicah na delih stavb in zakon o stanovanjskem gospodarstvu. Po določilu 68. člena ZSR ni smel nihče brez dovoljenja stanovanjskega organa in soglasja hišnega sveta preurejati podstrešnih in drugih skupnih prostorov v stanovanjski hiši v družbeni lastnini, kar je veljalo za take hiše tudi v primerih, če so bile deloma v lasti etažnih lastnikov. Enako ureditev je vseboval 50. člen zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Po določilu 4. člena zakona o pravicah na delih stavb so imeli tudi vsi etažni lastniki skupno trajno pravico uporabe na podstrešju in na skupnih delih stavb, če je bila ta v družbeni lastnini. Ker toženec za gradbene posege na skupnih delih podstrešja, ki so predmet tožbenega zahtevka, ni imel potrebnih soglasij in dovoljenj po ugotovitvah sodišč druge in prve stopnje, so bili ti posegi brez pravne podlage in torej nedopustni. V takih primerih pa imajo imetniki pravice uporabe na skupnih delih večstanovanjske hiše, med katere so spadali tudi etažni lastniki po 5. členu zakona o pravicah na delih stavb, pravico do pravnega varstva, ki je podobno pravici lastnika oziroma solastnika po 37., 42. in 43. členu zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (naprej ZTLR).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Po določilu 68. člena zakona o pravdnem postopku (naprej ZPP) najvišje sodišče v državi na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj v posamezni zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Temelj take delegacije je smotrnost, ki se kaže v tem, da bo drugo sicer stvarno pristojno sodišče laže opravilo postopek.
obseg povrnitve gmotne škode - navadna škoda in izgubljeni dobiček - pravica do popolne odškodnine - denarne obveznosti - načelo monetarnega nominalizma
Kadar se odškodninska terjatev spremeni v čisto denarno terjatev, ni mogoče opraviti valorizacije po dol. 2. odstavka 189. člena ZOR (opredelitev škode glede na razmere ob sojenju), saj to preprečuje načelo monetarnega nominalizma (394. člen ZOR).
Glede zakupnega razmerja, sklenjenega za stanovanje iz stanovanjskega fonda bivše JLA med JLA in civilnopravno osebo pred 25.6.1991, veljajo določbe ZOR o zakupu, torej tudi 1. odstavek 596. člena ZOR in 1. odstavek 597. člena istega zakona in sicer v razmerju do Republike Slovenije kot prejemnice stanovanjskega fonda JLA.
ZSZD člen 39, 39-2, 39-3. ZPP (1977) člen 113, 113/7.
obnova postopka po ZSZD - roki - revizija
Obnovitveni razlog iz 2. točke 39. člena ZSZD je mogoče dokazati le s pravnomočno sodno odločbo, razlog iz 3. točke pa mora predlagatelj obnove dokazati. Tožnik kot revident tega ni storil, je bil njegov predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrnjen.
Če je revizijo vložila prava nevešča oseba neposredno na Vrhovno sodišče in je prispela na pristojno sodišče po izteku tridesetdnevnega roka za vložitev revizije, jo je zaradi nevednosti vložnika na podlagi sedmega odstavka 113. člena ZPP šteti za pravočasno.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaških pokojnin - upravičenec
Dejstvo, da tožnik od marca 1991 ni bil več zadolžen za delo referenta za operativno-učne posle ni pravno odločilno. Status razpolage se po določbi 2. alinee 1. odstavka 2. člena odloka prizna vojaški osebi, če ji je bila izdana ustrezna odločba pristojnega organa, sicer pa le na dokazih oprtem dejstvu, da v času, določenim z omenjenim odlokom, ni opravljal nobenih vojaških aktivnosti.
ZPP (1977) člen 393. ZDR (1990) člen 100, 100/1-9.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - odklonitev dela
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika na razveljavitev sklepov pristojnih organov, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje. Ugotovilo je, da tožnik naloženega dela ni opravil brez opravičenega razloga. Pritožbeno sodišče je izpodbijano odločbo spremenilo in zahtevku ugodilo. Ugotovilo je, da je tožnik analiziral in pregledoval dokumentacijo, dela pa ni opravil, ker za delo ni bil usposobljen in ne gre za prenehanje del. razmerja, saj razlogi niso dani. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo, ker je izpodbijano ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ni revizijski razlog.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev sklepov disciplinskih organov, s katerima je bil tožniku izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja. Sodišče je ugotovilo, da je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti zlorabe pravice do bolezenskega dopusta. Svojo odločitev je oprlo na izvedeniško mnenje, ni pa zaslišalo niti tožnika, niti ni imelo podatkov, kakšne napotke mu je dal zdravnik za čas bolniškega staleža. Pritožbeno sodišče je odločbo spremenilo in ugodilo zahtevku na podlagi dokazov, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje. Reviziji je bilo ugodeno zaradi bistvenih kršitev postopka po 13. točki 354. člena ZPP, saj se pravilnosti odločitve zaradi neizvedenih ključnih dokazov ni moglo preizkusiti.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-a.
akontacija vojaške pokojnine
Če je zavarovancu vojaška služba prenehala šele 31.12.1991, niso izpolnjeni pogoji za priznanje izplačevanja akontacije invalidske pokojnine po določbi 2. alinee 1. odst. 2. člena odloka o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski postopek - zastaranje vodenja disciplinskega postopka
Vodenje disciplinskega postopka se začne z uvedbo, in zaključi s pravnomočnostjo prvostopne odločbe, oziroma z dokončnostjo drugostopne odločbe. Zastaralni rok za vodenje začne teči od dneva, ko se je zvedelo za kršitev in storilca. Uvedba postopka je skrajni rok, od katerega teče zastaranje.
Očitana kršitev določbe 1. odst. 254. čl. ZPP v zvezi s 5. tč. 1. odst. 71. čl. ZPP ni revizijski razlog: uveljavljana relativna bistvena kršitev postopka iz 1. odst. 354. čl. ZPP se nanaša na postopek pred sodiščem prve stopnje.
V reviziji, ki je vložena po prvem odstavku 73. člena ZDSS, mora revident, glede na vsebino tretjega odstavka navedenega člena, navesti revizijske razloge iz 385. člena ZPP in jih tudi utemeljiti. Ker tožnik vsebine revizije ni oblikoval tako, kot zahteva ZDSS, revizija ni utemeljena.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - trajni presežki - odpravnina
Delavec je upravičen do odpravnine po tretjem odstavku 36. f člena ZDR le v primeru, če je bil izveden celoten postopek za ugotavljanje trajnih presežkov delavcev. Če postopek po krivdi delodajalca ni bil izveden in mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja podjetja, lahko uveljavlja škodo za katero misli, da mu je nastala, v odškodninskem postopku.
status vojaškega vojnega invalida - rok za izdajo revizijske odločbe na podlagi sodbe
Po določbi 1. odstavka 105. člena zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev mora biti revizija opravljena v treh mesecih od dneva, ko je organ druge stopnje prejel zadevo; če ni, se šteje, da je revizija opravljena in da je k odločbi dano soglasje. Če je revizijska odločba v upravnem sporu odpravljena, navedeni revizijski rok seveda ne začne ponovno teči, ker v zakonu za to ni podlage. Še celo pa v zakonu ni podlage, da za izdajo nove odločbe v revizijskem postopku sploh ne bi bilo nobenega roka. Edini rok za izdajo nove odločbe na podlagi sodbe je rok iz 62. člena zakona o upravnih sporih. Le v tem roku bi tožena stranka smela izdati novo revizijsko odločbo (brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih dneh od dneva, ko je dobila sodbo), če bi ugotovila, da je glede na naravo zadeve, za katero gre v sporu, namesto odpravljenega akta treba izdati drugega.
ZUN člen 54, 54/1. ZUS (1977) člen 39, 39/1, 39/2.
lokacijsko dovoljenje
Sodišče se sicer strinja s stališčem tožene stranke, da na parceli, na kateri je obstoječi objekt predviden za rušenje, ni mogoče dovoliti dopolnilne gradnje k takemu objektu. Vendar po proučitvi tožbe in podatkov iz poslanih upravnih spisov sodišče ugotavlja, da na podlagi v upravnem postopku ugotovljenih dejanskih okoliščin ne more rešiti spora (1.odstavek 39. člena zakona o upravnih sporih). Ni namreč mogoče preizkusiti v tožbi ponovno zatrjevanih pritožbenih ugovorov, da je zaradi sprememb prvotnega zazidalnega načrta in gradnje teniških igrišč drugje tožnikova parcela zazidljiva, da ne leži v območju zazidalnega načrta in da ni predvidena za rušenje. Tožena stranka glede na te ugovore sicer ugotavlja, enako kot organ prve stopnje, da tožnikovo zemljišče leži v območju zazidalnega načrta, po katerem je stavba na njej predvidena za rušenje, vendar ne pove, kako je to ugotovila. Iz besedila odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS 103 - Murgle IV. faza (Uradni list SRS, št. 40/84), na katerega se sklicuje, to ni razvidno.
Ker so bili podani pogoji za obnovo postopka, je prvostopni organ utemeljeno razveljavil prvotno lokacijsko dovoljenje in ga nadomestil z novim. Skladnost novega lokacijskega dovoljenja je pravilno presojal z občinskimi PUP-ji, ki so veljali že ob izdaji razveljavljenega lokacijskega dovoljenja.
ugotavljanje očetovstva - tožba na ugotovitev očetovstva - pravnomočnost sodbe - ne bis in idem
Ko je o zahtevku enkrat pravnomočno odločeno, je ponovni postopek dopusten le v okviru, ki ga določajo procesna pravila. Ta pa ne poznajo tožbe, s katero bi se lahko ponovno uveljavljal enak zahtevek. Takšne tožbe na dovoljuje niti 92. člen ZZZDR, pa čeprav je bila prva tožba vložena, ko je bil tožnik še mladoleten.
Podana sta ničnostna razloga po 1. in 3. točki 267. člena ZUP, ker je upravni organ z odločbo dodelil stanovanjsko pravico v času, ko je že veljal novi stanovanjski zakon, ki te pravice ne ureja.