ZUS (1977) člen 42, 42/2.ObrZ člen 95.ZUP člen 243.
prenehanje obratovalnice - skupna obratovalnica
Odločba o prenehanju skupne obratovalnice na podlagi odjave (1. točka 1. odstavka 95. člena obrtnega zakona) je ugotovitvena in ne konstitutivna odločba, zato čas prenehanja ni možno vezati na pravnomočnost odločbe.
ZOR člen 360, 372, 372/1. Zakon o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino člen. Odlok o obrestovanju deviz, ki jih imajo občani na deviznem računu ali kot devizno hranilno vlogo člen.
zastaranje - splošno pravilo - čas, ki je potreben za zastaranje - občasne terjatve
Potem, ko je na podlagi spremenjenega Zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino (preč.b. Ur.l. SFRJ, št. 17/84) stopil v veljavo Odlok o obrestovanju deviz, ki jih imajo občani na deviznem računu ali kot devizno hranilno vlogo (Ur.l. SFRJ št. 16/84), je tožena stranka po tem predpisu obrestovala vezana sredstva v dinarjih. Tožnik je s tožbo z dne 17.2.1993 in skrčitvi zahtevka dne 1.6.1993 (r.št. 6) zahteval še plačilo deviznih obresti za čas od 1.11.1984 do vključno 31.12.1988. Po 1.odst. 372.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) zastarajo terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih (mednje spadajo obresti), v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno ugotovili, da tožnik ob vložitvi tožbe ni bil več upravičen zahtevati izpolnitve devizne obrestne terjatve (1.odst. 360.čl. ZOR).
Po ugotovitvi sodišča prve stopnje toženec z zaklepanjem železnih vrat neutemeljeno preprečuje tožeči stranki izvrševanje dogovorjene služnostne pravice voženj po pogodbi z dne 18.3.1971. Tožeča stranka, ki je prvotno zahtevala, da toženec železna vrata podre, je v teku postopka svoj zahtevek spremenila tako, da je zahtevala namesto tega izročitev ključev. Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da je zahtevek na izročitev ključev utemeljen, saj je tožeča stranka upravičena do varstva po 57.čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Po uveljavitvi stanovanjskega zakona, Uradni list RS, št. 18/91, so stanovanjski spori premoženjskopravni spori, v katerih je dovoljenost revizije kot izrednega pravnega sredstva odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo tožnik navede v tožbi.
Tožba na izpraznitev stanovanja je bila vložena 22.2.1994 (tedaj po uveljavitvi stanovanjskega zakona), v njej pa tožeča stranka vrednosti spornega predmeta sploh ni navedla. Pred začetkom obravnavanja glavne stvari tudi postopek po 3. odstavku 40. člena ZPP ni bil izveden.
Vrednost spornega predmeta je bila prvič določena po začetku obravnavanja glavne stvari na naroku dne 21.9.1994 in sicer z zneskom 15.000 SIT, ki pa tudi ne presega v 9. členu zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov - Uradni list RS, št. 55/92, za dovoljenost revizije na 80.000 SIT določenega zneska.
obrtno dovoljenje - razširitev dejavnosti - podjetnik
Po določbi 596. člena zakona o gospodarskih družbah, s katero so prenehale veljati določbe obrtnega zakona, ki se nanašajo na registracijo in število zaposlenih, ni bilo prepovedano izdajanje dovoljenj za razširitev obrtne dejavnosti. Ker so osebe, ki so bile registrirane za opravljanje obrtne dejavnosti po 584. členu imele na voljo rok za uskladitev dejavnosti do 31.5.1994, ta rok pa je bil podaljšan, tožena stranka v izpodbijani odločbi ni razložila, v čem je bila nezakonitost odpravljene odločbe organa prve stopnje, s čimer je kršila 209. člen ZUP.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa
Zavezanec vsebinsko odkloni zahtevo za sklenitev pogodbe tudi tedaj, če sklene pogodbo z osebo, ki ni upravičenec po 117. členu SZ. Ob pomanjkanju izrecne določbe o sankciji za primer prodaje tretji osebi je potrebno kombinirati sankcijo iz 128. člena s pravico predkupnega upravičenca po 20. členu SZ. V obeh primerih gre za odklonitev prodaje tistemu, ki je upravičen do nakupa. Če ima upravičenec v primeru zavrnitve sklenitve pogodbe pravico sklenitev izsiliti s tožbo (128. člen), mora imeti pravico tudi do posega v pogodbo, ki jo je zavezanec sklenil s tretjo osebo (tako kot predkupni upravičenec po 20. členu SZ). Vanjo pa lahko poseže vse dotlej, dokler ima sam pravico zahtevati odkup stanovanja (123. člen SZ, glej tudi pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 22. in 23.6.1993, Poročilo o sodni praksi VS RS, št. I/93). Če je neupravičeni kupec s stanovanjem razpolagal naprej, upravičenec nima pravega interesa za izpodbijanje tudi te pogodbe. Z razveljavitvijo prve pogodbe bo naslednji kupec izgubil možnost doseči vpis v zemljiško knjigo.
ZOR člen 109, 109/1. ZPP (1977) člen 373, 354, 354/1.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - ugotovitev drugačnega dejanskega stanja v pritožbenem postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neveljavnost pogodb - nične pogodbe - uveljavljanje ničnosti
Ugotavljanje novih pravnoodločilnih dejstev v postopku pred sodiščem druge stopnje na način, ki je v nasprotju z določbo 373. člena ZPP, predstavlja v reviziji uveljavljeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 354. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
Po določbi 6. člena ZUS je upravni spor mogoč samo zoper upravni akt. Predmet odločanja z upravnim aktom v upravni stvari je vselej pravica, obveznost ali pravna korist posameznika v konkretni upravni stvari. Stališče ali strokovno mnenje tožene stranke o tožničini strokovni ali siceršnji usposobljenosti za opravljanje zasebne dejavnosti na področju zdravstvene nege, ne glede na to, v kakšni obliki je izraženo, ni upravni akt v smislu 6. člena ZUS, ker tožena stranka z izraženim mnenjem ni odločala o kakšni tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi, zato je bila tožba zavržena na podlagi 2. točke prvega odstavka 30. člena ZUS.
ZT-90 člen 13, 13/3. ZTI člen 1. ZSta člen 15, 16, 18, 75.
ukrep tržnega inšpektorja - uskladitev pogojev na naročilnici (pogodbi) z veljavnimi predpisi
Tržni inšpektor ne more odrediti, da mora tožeča stranka kot prodajalec splošne pogoje prodaje in dobave na naročilnici (pogodbi) uskladiti z zakonskim predpisom (3. odst. 13. člena zakona o trgovini, ki je veljal v času prvostopne odločbe - Ur.l. SFRJ, št. 46/90 in Ur.l. RS, št. 4/91-II), ki določa rok za reklamacije, ker za to nima materialne podlage niti v zakonu o tržni inšpekciji, niti v zakonu o trgovini - 90, niti v zakonu o standardizaciji.
pristojnost sodišča - krajevna pristojnost - pristojnost z mednarodnim elementom - izključna krajevna pristojnost - izbirna krajevna pristojnost - spori o nepogodbeni odgovornosti za škodo - jezik v postopku - vročanje vabil v jeziku, ki je v uradni rabi - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča v sporu o nepogodbeni odškodninski odgovornosti
Kadar postavi tožena stranka ugovor krajevne nepristojnosti in (nepravilno) predlaga, naj se zadeve odstopi krajevno pristojnemu sodišču v tuji državi, je potrebno šteti kot njen ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča, ne pa kot sta šteli nižji sodišči, da gre zgolj za vprašanje krajevne pristojnosti (prvi odstavek 20. člena ZPP).
V sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti je pristojno sodišče Republike Slovenije, če ta pristojnost velja po določbah 46., 50., 51. in 52. člena tega zakona ali če je škoda nastala na ozemlju Republike Slovenije (prvi odstavek 53. člena ZUKZ). Tega spora ni mogoče uvrstiti med primere citiranih členov, zaradi česar je potrebno odgovoriti na vprašanje, kje je škoda nastala. Pri tem ne gre le za to, kje je bila škoda storjena, kje je prišlo do škodnega dogodka (locus delicti commissi), marveč tudi, kje je nasta(ja)la (locus laesionis).
Zakon o pravdnem postopku določa, da kadar je treba kaj vročiti osebi ali ustanovi v tujini, se opravi vročitev po diplomatski poti, če ni v mednarodni pogodbi ali v tem zakonu določeno kaj drugega (prvi odstavek 136. člena ZPP). Takšna mednarodna pogodba, kar zadeva Slovenijo in Hrvaško, od koder je tožena stranka, pa je haaška konvencija o civilnem postopku z dne 1.9.1954 (Ur.l. FLRJ, dodatek št. 6/62), saj sta ti državi pridobili status države pogodbenice konvencije. Po njej se lahko vroča bodisi po diplomatski poti (1. člen) in v tem primeru s prevodom v jeziku zaprošene države ali v dogovorjenem jeziku (drugi odstavek 3. člena), lahko pa tudi neposredno po pošti (1. točka prvega odstavka 6. člena), torej brez prevoda, če naslovnik to sprejme (2. člen).
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS02027
ZDen člen 5.ZOR člen 1089. ZPP (1977) člen 321.
poravnava - sodna poravnava - premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Sodne poravnave imajo po prevladujočem mnenju materialnopravne in procesnopravne učinke. Materialnopravni se kažejo v sporazumni ureditvi spornega pravnega razmerja, po pravilih civilnega prava (sedaj člen 1089 in naslednji zakona o obligacijskih razmerjih, naprej ZOR, pred tem pa v paragrafu 1380 občega državljanskega zakonika - ODZ), procesnopravni pa le v procesnih učinkih take poravnave, ki so podobni pravnomočnim odločbam (člen 321 in naslednji zakona o pravdnem postopku, naprej ZPP). Iz navedenega izhaja dvoje:
prvič, da ima poravnava zaradi tega, ker je sodno sklenjena, tudi procesne učinke in drugič: da zaradi procesnih učinkov ne izgubi svojega materialnopravnega značaja, ki se kaže kot dogovor strank. Slednje navedena značilnost sodnih poravnav pa le-te uvršča med pravne posle, zaradi katerih je njen sklenitelj ob izpolnjenih predpostavkah iz 5. člena zakona o denacionalizaciji (naprej ZDen) lahko upravičenec do denacionalizacije.
sklep o preiskavi - preiskava - vsebina sklepa o preiskavi
Sklep o uvedbi preiskave nima razlogov o dejstvih, iz katerih bi izhajal utemeljen sum, da sta obdolženki storili kaznivo dejanje, kar predstavlja bistveno kršitev kazenskega postopka po 11. točki 1.
odstavka 371. člena ZKP. Smisel določila 1. odstavka 169. člena ZKP je namreč tudi v tem, da je obdolženec seznanjen s tistimi okoliščinami, ki so podlaga za utemeljenost suma, da je storil kaznivo dejanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - pogoji, pod katerimi se sme vložiti zahteva za varstvo zakonitosti - sklep o zahtevi za izločitev sodnika
Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika, ki je bil izdan po vložitvi obtožbe ni pravnomočna sodna odločba, saj ga je mogoče izpodbijati šele v pritožbi zoper sodbo, zato zoper njega tudi ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 3, 9.
dedovanje zaščitenih kmetij - splošni pogoji - dedni dogovor v nasprotju s prisilnimi predpisi
ZDKZ je predpis prisilne narave, ki ga mora sodišče upoštevati v vseh primerih, kadar je predmet dedovanja zaščitena kmetija. Taka narava navedenega predpisa izhaja iz njegovega 1. člena (ki določa, da se s tem zakonom ureja dedovanje kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev), še posebej pa iz 25. člena, ki določa, da se ta zakon uporablja za vse dediščine, katerih predmet je kmetijsko zemljišče oziroma kmetija, če je dedovanje uvedeno po uveljavitvi ZDKZ. Po določbi 3. odstavka 3. člena ZPP v zvezi z 9. členom ZDKZ in s 63. členom zakona o dedovanju (naprej ZD) pa sodišče ne sme dopustiti strankam razpolaganj, ki so v nasprotju s prisilnim predpisi (kar velja za dedne sporazume v takih primerih dedovanja).
ZZZDR člen 102, 103, 105.ZOR člen 157. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 8.
pravice in dolžnost staršev in otrok - skrb staršev za otroke - varstvo otrokovih pravic - zahteva za prenehanje s kršitvami pravice osebnosti
Po pozitivni zakonodaji (to je zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, naprej ZZZDR), pripada staršem pravica in dolžnost, da z neposredno skrbjo in svojim delom zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok (4. člen ZZZDR) ter da ta upravičenja otrokovih staršev v razmerju do otrokovih starih staršev ne morejo biti sporna, kadar so starši sami sposobni skrbeti za varstvo in vzgojo svojih otrok. Po naravi stvari same - zaradi najtesnejšega odnosa med roditeljem in otrokom - je otrok deležen največjega obsega koristi praviloma v družinskem krogu svojih staršev. Zaradi navedene naravne navezanosti staršev z otroki, živi otrok praviloma s starši, ki jim je zato priznana tudi pravica do skupnega življenja z otrokom. Otroka je mogoče ločiti od staršev proti njihovi volji le, če to zahteva otrokova korist oziroma, če starša ne živita skupaj. To izhaja iz smisla določb ZZZDR (zlasti členov 102, 103, 105 idr.), pa tudi iz duha konvencije OZN o otrokovih pravicah, ki jo je ratificirala Republika Slovenija (Uradni list RS, št. 9/92) in ki je zato naše notranje pravo. Ta (konvencija) določa v 9. členu, da države podpisnice jamčijo, da otrok ne bo proti volji staršev ločen od njih, razen, če se po izvedenem sodnem postopku ugotovi, da je taka ločitev nujna za otrokovo korist. Otroku pa konvencija priznava pravico, da odrašča v družinskem okolju (preambula in 8. člen).
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - revizijski razlog
Morebitna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP v odločbi sodišča druge stopnje, ki je med postopkom že razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, v revizijskem postopku proti sodbi sodišča druge stopnje, s katero je v ponovljenem postopku izdana sodba sodišča prve stopnje potrjena, ni upoštevna.
skupni prostori večstanovanjske hiše - hišniško stanovanje - lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - nične pogodbe - ničnost pogodbe zaradi predmeta
Hišniško stanovanje je po samem stanovanjskem zakonu postalo solast solastnikov ene ali več stanovanjskih hiš (četrti odstavek 8. člena SZ). Kot takšno se ne more še enkrat privatizirati po določilu 117. člena SZ oziroma ne more biti predmet obveznosti prodajne pogodbe sklenjene po tem določilu. Pogodba, katere predmet obveznosti je nedopusten, pa je nična (47. člen v zvezi s 1. odstavkom 103. člena ZOR).
Pri preizkusu revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava je revizijsko sodišče vezano na trditveno in dokazno podlago, ki jo je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkusilo sodišče druge stopnje. Po 3. odstavku 385. člena ZPP mora šteti, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovljeno. Revidentkina navajanja kažejo, da ugovarja dejanskim ugotovitvam sodišč prve in druge stopnje in dokazni oceni, ki prav tako spada v okviru nedopustnega revizijskega razloga izpodbijanja dejanske podlage, zato jih revizijsko sodišče iz prej navedenega razloga ni preizkušalo.
Kadar vlaga državni tožilec zahtevo za varstvo zakonitosti zoper odločbo, ki jo stranke izpodbijajo z revizijo, je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti trideset dni od dneva, ko mu je bila vročena revizija tiste stranke, katere revizija mu je bila vročena prej (3. odst. 401.čl. ZPP). Razlog, da zakon v tem primeru določa krajši rok, je v tem, ker ima državni tožilec možnost, da se seznani z zadevo, v kateri so mu po 390.čl. ZPP vročene izpodbijane odločbe in revizija. Sodišču pa je s tem omogočeno, da hkrati obravnava vloženo revizijo in zahtevo za varstvo zakonitosti.
Na uporabo določbe 3. odst. 401.čl. ZPP ne vpliva okolnost, ali je revizija dovoljena, pravočasna in popolna. Za krajši rok zadostuje, da je sodišče postopalo v zvezi z vloženo revizijo po 390.čl. ZPP in s tem državno tožilstvo seznanilo z izpodbijanimi odločbami in s strankino revizijo.