V sporni zadevi ni bila izpolnjena ena od predpostavk, ki mora biti podana, da sodišče vsebinsko obravnava zadevo. Tožnik ni predložil dokončne odločbe, ki bi jo izpodbijal v socialnem sporu.
Pravna podlaga za rešitev zadeve je podana v 111. členu ZPIZ-2, umeščenem v II. poglavje zakona, ki med drugim ureja tudi izplačevanje pokojnin. Po splošni določbi 3. odstavka 108. člena ZPIZ-2 se pravice iz invalidskega zavarovanja sicer pridobijo z dnem nastanka invalidnosti, vendar pa izplačevanje denarne dajatve ni vezano na dan nastanka invalidnosti.
Po 1. odstavku 111. člena ZPIZ-2 se pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Cit. določba ZPIZ-2 je kogentne narave, je povsem jasna in jo z nobeno od v teorij znanih razlagalnih metod ni dopustno interpretirati drugače. Sicer je sodna praksa že večkrat eksplicitno poudarila, da je potrebno ločiti med pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine in pogoji za njeno izplačevanje. Pravico do izplačevanja invalidske pokojnine je mogoče realizirati šele po prenehanju zavarovanja. To velja tudi v primerih, ko so stranke v kategorijo invalidnosti razvrščene v sodno socialnih sporih, lahko celo za več let nazaj, če so imele lastnost zavarovanca, kot v tožnikovem primeru.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00032820
ZDR-1 člen 156, 156/1, 156/2, 156/3.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.
Pripadnik v času, ko ima sestanke z nadrejenim in ko pripravlja opremo za naloge naslednjega dne, ne more prosto izvajati svojih aktivnosti in razpolagati s svojim časom. Tudi ta opravila omejujejo možnosti delavca za posvečanje svojim osebnim interesom, zato jih ni mogoče opredeliti kot počitek. Glede na Direktivo 2003/88/ES ter dosedanjo sodno prakso SEU vključno z zadevo C-518/15 (Matzak) takšne izjeme med počitkom niso dopustne. To pa pripelje do zaključka, da tožniku tedenski počitek v nepretrganem trajanju 24 ur na misiji ni bil zagotovljen, saj udeležba na sestankih in priprava opreme za naslednji dan pomenita opravljanje delovnih obveznosti oziroma vsaj čas, ko mora biti pripadnik na razpolago delodajalcu.
spori iz razmerja med starši in otroki - preživninska dolžnost - preživninska dolžnost staršev - dokazovanje očetovstva - javna listina - določitev preživnine - določitev višine preživnine za otroka - preživninske zmožnosti preživninskega zavezanca - preživninske potrebe otroka - otrokova korist - dokazna sredstva - dopustnost dokaza - sprememba sodne poravnave - sprememba preživninske obveznosti
Neutemeljeno se pritožnik zavzema za selekcionirano upoštevanje dokazov. Meni, da sodišče ne bi smelo upoštevati dokazil iz Facebooka, ampak le dokaze, pridobljene iz uradnih evidenc. V pravdnem postopku zakon ne upošteva samo določenega dokaznega sredstva in dopušča tudi uporabo dokaznih sredstev, ki jih ZPP izrecno ne omenja. Dopustna so vsa dokazna sredstva, pod pogojem, da ne nasprotujejo pravnemu redu in osnovnim načelom postopka. Zato ni nič narobe z upoštevanjem dokazov, ki jih je upoštevalo prvostopenjsko sodišče.
V 63. členu ZDSS-1 je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ni vročen v zakonitem roku.
Glede na citirano določbo je tožba v socialnem sporu torej dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Razen tega pa mora zaradi takšnega dokončnega upravnega akta, biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih.
Sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno ni priznalo nagrade za tretjo pripravljalno vlogo v višini 225 točk. Z dopisom jo je sicer pozvalo k predložitvi preglednice opravljenih, koriščenih in presežnih ur za vtoževano obdobje, vendar le zato, ker tožena stranka teh preglednic, na katere se je v prvi pripravljalni vlogi izrecno sklicevala, tedaj ni predložila. Odločitev sodišča prve stopnje, da ne gre za potreben strošek v smislu določbe prvega odstavka 155. člen ZPP, je zato pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00031929
ZGD-1 člen 501, 501/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izključitev družbenika iz d.o.o. - razlogi za izključitev družbenika - porušeno zaupanje - kršitev pravice stranke do izjave
Utemeljen razlog za izključitev družbenika iz družbe so lahko tudi ravnanja družbenika, s katerimi je bilo tako grobo poseženo v bistvo družbe z omejeno odgovornostjo. t.j. v tesnejšo povezanost med družbeniki in zaupanje med njimi, da njihovo medsebojno sodelovanje ni več mogoče. K temu je treba dodati, da zgolj slabi osebni odnosi med družbeniki, njihovo medsebojno nerazumevanje ali zamere seveda ne utemeljujejo izključitve družbenika iz družbe. Če pa porušeno zaupanje izvira iz kakšnih ravnanj družbenika, ki so bila npr. storjena v škodo družbe in/ali družbenikov, pa čeprav v preteklosti, pa to lahko predstavlja utemeljen razlog za izključitev družbenika iz družbe po tretjem odstavku 501. člena ZGD-1.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032603
OZ člen 179, 179/2.
nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - odmera višine odškodnine
Predmet primerjave, ki jo zahteva uresničitev načela objektivne pogojenosti višine odškodnine v vsakem posameznem primeru, z drugimi primeri iz sodne prakse, ne more biti le vrsta in teža telesne poškodbe obravnavanega oškodovanca, pač pa vrsta, teža in trajanje (iz njih izvirajočih) pravno priznanih oblik nepremoženjskih škod (telesnih in duševnih bolečin in strahu). Vsebina te zahteve pride še posebej do izraza v primerih, ko pri posameznem oškodovancu telesna poškodba povzroči milejše ali hujše ter kratkotrajnejše ali dolgotrajnejše telesne in duševne bolečine in strah kot pri primerjanih oškodovancih s primerljivimi poškodbami.
ZSPJS člen 3, 3/3, 3a, 3a/4, 3a/8, 3a/11, 7, 11, 11/2, 11/4. 12, 16, 22k.. Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (2005) člen 4, 4/1, 5, 5/2, 6, 8, 8/3.. ZZ člen 31, 31/2.. ZUP člen 191, 191/1.. ZDR člen 182, 206.. ZDR-1 člen 177, 202.. OZ člen 352.. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 5, 5/2.
vračilo preveč izplačane plače - javni zavod - direktor - stranska intervencija
Kakršen koli dogovor javne uslužbenke in predsednika sveta prve tožeče stranke o višji osnovni plači od tiste, določene v veljavnih predpisih, v sistemu ZSPJS ni pravno dopusten.
Toženka, ki je bila kot direktorica javnega zavoda po drugem odstavku 31. člena ZZ odgovorna za poslovanje in zakonitost dela zavoda, je z določitvijo višjega plačnega razreda od predpisanega v svoji pogodbi o zaposlitvi nedvomno ravnala v nasprotju z določbo tretjega odstavka 3. člena ZSPJS. Da direktor odškodninsko odgovarja za škodo, ki je bila povzročena z določitvijo in izplačilom plač v nasprotju z navedeno določbo, izhaja tudi iz enajstega odstavka 3.a člena ZSPJS.
Sodno socialni spori so po 58. členu ZDSS-1 spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih ali drugih oseb, če so lahko nosilec pravice in obveznosti iz sistema socialne varnosti in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. V njih se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih in drugih pooblaščenih organov po postopku, določenim z zakonom. Eden od bistvenih pogojev za sodno varstvo je tudi obstoj procesne predpostavke za meritorno sojenje. Socialni spor je po 63. členu ZDSS-1 namreč dopusten, če stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku.
Meritorno sojenje je torej dopustno, ko gre za izpodbojno tožbo zoper vsebinski dokončni posamični upravni akt, saj ima lahko le vsebinska bodisi pozitivna ali negativna odločitev za posledico prizadetost stranke v njenih pravicah in pravnih koristih. Takšno procesno stanje pa v primerih, ko je z drugostopenjsko odločbo odpravljena prvostopenjska upravna odločba in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovno vsebinsko odločanje, ne more biti podano.
V 63. členu ZDSS-1 je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ni vročen v zakonitem roku.
Glede na citirano določbo je tožba v socialnem sporu torej dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Razen tega pa mora zaradi takšnega dokončnega upravnega akta, biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih.
ZGD-1 člen 402-429, 425, 425/1, 425/2,425/3, 428, 428/1, 429/1, 521, 521/1,. ZSReg-UPB2 člen 36, 36/1, 37, 37/2.. ZPP-UPB3 člen 337, 337/1.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - dopustni ugovori - dopustne pritožbene novote - registrski postopek
Pri prenehanju družbe po skrajšanem postopku je treba imeti ves čas pred očmi, da se likvidacijski postopek nadomesti z izjavo vseh družbenikov, da bodo osebno poravnali obveznosti družbe upnikom, če se ti pojavijo po izbrisu družbe iz registra. Prav zaradi tega mora upnik v registrskem postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku (v ugovornem postopku proti sklepu o prenehanju ali pritožbenem postopku zoper sklep o izbrisu družbe iz registra) dokazati ne le, da je njegov ugovor (oziroma pritožba) utemeljen (na primer, da ima družba dolgove), temveč tudi, da bi bili z izbrisom družbe iz registra oškodovani upniki (ker so na primer družbeniki, ki so prevzeli dolgove družbe, insolventni, brez premoženja, ipd.).
etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - posamezni del stavbe - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - splošni skupni del
Del stavbe št. 4, ki v naravi predstavlja klet, ni splošni skupni del stavbe, temveč posamezni del stavbe, katerega solastnika sta nasprotna udeleženka vsak do 1/2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00031443
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 38, 38/1, 38/4. ZPP člen 8, 286b, 337, 337/1, 339, 339/1, 358, 451, 458, 458/1. OZ člen 239, 239/1, 569. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4, 19. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 13, 13/1.
spor majhne vrednosti - plačilo za storitev najema ali uporabe nepremičnine - obstoj dolga - neizdaja računa - izpolnitev obveznosti - trditveno in dokazno breme dolžnika - posojilna pogodba - pravica do izjave - pravica do tolmača - prevod listin v slovenski jezik - celovita dokazna ocena - nedopustne pritožbene novote - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - pravna kvalifikacija - sklepčnost tožbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stroškovna odločitev - predpravdni zahtevek - stroški pristopa na narok - višina kilometrine - sprememba vrednosti točke
Trditveno in dokazno breme glede izpolnitve obveznosti je na tožencu. Neizdaja računov za pretekla obdobja ob tem, da pravdni stranki tedaj še nista bili v slabih odnosih, ne more imeti posebne teže in vpliva na argumentirano oceno sodišče glede pomena okoliščine, da toženec, ki se je za plačilo dolga zavezal s pisnim dogovorom, ne razpolaga z listino, ki bi izkazovala plačilo.
Ne drži, da je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb ZPP, ker je sodišče zasliševalo tožnika ter dve priči, ki so hrvaški državljani, brez sodelovanja tolmača za hrvaški jezik. Toženec zahteve po zaslišanju udeležencev s pomočjo tolmača ni nikoli podal in zanj ni bila sporna vsebina njihovih zaslišanj.
Za celotne stroške postopka (tako v prvotnem in pritožbenem postopku kot v ponovljenem postopku) je treba upoštevati ob izdaji izpodbijane sodbe veljavno vrednost odvetniške točke (0,60 EUR).
Z najdbo prenosnega računalnika in mobilnega telefona odvetnice se prostorski vidik odvetniške zasebnosti ni avtomatsko raztegnil na stanovanjsko hišo, kjer živita obdolženec in odvetnica. Odvetniki sicer uživajo varstvo prostorske zasebnosti povsod, kjer opravljajo svojo dejavnost, vendar odvetnica preiskovalnim dejanjem na lastnem domu ni z ničemer oporekala, okoliščina, da bi naj tam odvetnica morebiti opravljala tudi svoj poklic, pa policistom sama po sebi ni mogla biti poznana. Šele kasneje izkazano lastništvo odvetnice nad zaseženima predmetoma ni ovira za njun zakoniti zaseg. Zaseg prenosnega računalnika in mobilnega telefona odvetnice pomeni le, da se je nanju raztegnil komunikacijski vidik varovanja zasebnosti odvetniške pisarne, varstvo katerega je sodišče prve stopnje zagotovilo z izvedbo preiskave elektronskih naprav na način, določen v 60. do 63. točki obrazložitve Ustavne odločbe.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k več objektom - skupno pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - namen uporabe nepremičnine po prostorskih aktih - dejanska raba zemljišč - javna površina - domneva o lastniku nepremičnine - skupna lastnina - funkcionalno zemljišče k več stavbam - načelo akcesornosti - prenos pravice uporabe
Četudi bi držala pritožbena navedba, da obravnavana zemljišča niso (nujno) potrebna za rabo predmetnih stavb, to ne bi onemogočalo ugotovitve, da predstavljajo njihovo skupno pripadajoče zemljišče. V skladu z drugim odstavkom 42. člena ZVEtL-1 namreč pripadajoče zemljišče ni le tisto zemljišče, ki je bilo potrebno za redno rabo več stavb, temveč tudi tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno za njihovo redno rabo. Da so bila sporna zemljišča neposredno namenjena za redno obravnavanih stavb, pa jasno in prepričljivo izhaja iz izvedenskega mnenja. Glede na povzeto definicijo skupnega pripadajočega zemljišča iz 42. člena ZVEtL-1 tudi ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da določanje pripadajočega zemljišča ne more biti ekstenzivno in da ga je treba določiti le toliko, kot je dejansko nujno potrebno za rabo stavbe.
V sistemu družbene lastnine je graditelj z odobritvijo uporabe stavbnega zemljišča za gradnjo s strani občinskih organov in zakonito izgradnjo stavbe po samem zakonu pridobil pravico uporabe na zemljišču pod stavbo in zemljišču, potrebnem za njeno redno rabo (funkcionalno zemljišče), ter jo obdržal, dokler je stavba obstajala. Funkcionalno zemljišče ni bilo v samostojnem pravnem prometu, temveč je sodilo k stavbi (oziroma stavbam); pridobilo in prenašalo se je le skupaj z njo (z njimi). Pridobitev in prenos pravice uporabe zato nista bila pogojena z obstojem posebnih pogodbenih določil in zemljiškoknjižnim dovolilom. Pravo tako so se lahko prenosi te pravice odvijali tudi izvenknjižno.
Cilj sodnega varstva v pravdnem postopku je odločanje o spornih pravicah ali razmerjih, cilj izvršilnega postopka, ki sledi pravdnemu postopku pa izvršitev materialnopravnih dajatvenih zahtevkov, za katere že obstaja pravnomočna odločba. Izvršilno sodišče je na sodno odločitev pravdnega sodišča vezano in vanjo ne sme ponovno ali več posegati, izvršbo lahko prepreči le neizpolnitev z zakonom določenih predpostavk za dovolitev izvršbe ali po nastanku izvršilnega naslova nastale okoliščine, ki preprečujejo izvršbo. Ti razlogi so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Od toženke kot delodajalca se ne zahteva, da odpoved poda takoj, ko nastane upad poslovanja (ali dela), saj rok za podajo odpovedi iz poslovnega razloga v ZDR-1 ni določen, kot je bil v šestem odstavku 88. člena ZDR. V ZDR-1 tudi ni več določena obveznost delodajalca, da v primeru odpovedi iz poslovnega razloga preveri, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati oziroma prekvalificirati, ter mu, če ta možnost obstaja, ponudi sklenitve nove pogodbe.
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka podala zadostno trditveno podlago. V pregledu viškov in manjkov z dne 20. 3. 2018 (priloga A3) so specificirani artikli, ki jih je tožena stranka prejela, za vsakega od 248 naštetih artiklov je navedena popisana količina, knjižna zaloga, dejanska količina in manjko.
Golo nestrinjanje z obračunom prodajnega mesta, stanjem blagajne in inventure brez konkretizacije, kaj je predmet izraženega nestrinjanja, je premalo konkretizirano, da bi tožena stranka z njim lahko uspela ali da bi bila zaradi tega dolžna tožeča stranka svoje trditve v zvezi z nastalim manjkom dopolnjevati. Ker tožena stranka svojih ugovorov prav v nobeni točki ni specificirala, je sodišče prve stopnje tudi pravilno zavrnilo njene dokazne predloge za zaslišanje stranke in prič.
Zahtevek je utemeljen iz naslova uporabnine v znesku 8.644,40 EUR in iz naslova kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti v višini 348,62 EUR, skupaj 8.993,02 EUR. Od tega zneska pa tečejo od dneva vložitve tožbe (predloga za izvršbo) 30. 8. 2018 tudi zakonske zamudne obresti (za celotno prisojeno terjatev, v skladu s 381. členom OZ).
Sodišče je s tem, ko je tožencu priznalo tudi odvetniške stroške, ki jih ni priglasil, prekoračilo njegov stroškovni zahtevek.