Sodno socialni spori so po 58. členu ZDSS-1 spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih ali drugih oseb, če so lahko nosilec pravice in obveznosti iz sistema socialne varnosti in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. V njih se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih in drugih pooblaščenih organov po postopku, določenim z zakonom. Eden od bistvenih pogojev za sodno varstvo je tudi obstoj procesne predpostavke za meritorno sojenje. Socialni spor je po 63. členu ZDSS-1 namreč dopusten, če stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku.
Meritorno sojenje je torej dopustno, ko gre za izpodbojno tožbo zoper vsebinski dokončni posamični upravni akt, saj ima lahko le vsebinska bodisi pozitivna ali negativna odločitev za posledico prizadetost stranke v njenih pravicah in pravnih koristih. Takšno procesno stanje pa v primerih, ko je z drugostopenjsko odločbo odpravljena prvostopenjska upravna odločba in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovno vsebinsko odločanje, ne more biti podano.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, to je tudi tehtno obrazložilo, da iz podatkov spisa ni mogoče zaključiti, da bi bil obsojenec v priporu v Republiki Italiji zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega se je zahtevala njegova izročitev naši državi, tega pritožnik ni uspel izpodbiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035421
ZKP člen 277, 277/1, 402, 402/3. KZ-1 člen 228, 228/1, 54, 54/2.
sklep o ugovoru zoper obtožnico - pritožba oškodovanca kot tožilca - nadaljevano kaznivo dejanje - kaznivo dejanje poslovne goljufije - formalni preizkus obtožnice - konkretizacija zakonskih znakov - goljufiv namen - preslepitev - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin
Zakonski znak preslepitve torej ni opisan zgolj z navedbo, da je pri sklenitvi in izvajanju posla obljubil in obljubljal, da bo izdane račune za opravljene storitve plačal, temveč tudi z navedbami zapisanimi v zadnjem delu opisa kaznivega dejanja, kjer je navedeno njegovo sklicevanje na poslovne uspehe (gradnja večjega stanovanjskega objekta, konkretizacija te navedbe, zatrjevanje o obetih za gradnjo novih stanovanjskih objektov v letu 2015 in obljube večjega plačila), s čemer je zavajal oškodovano družbo, da bodo naročene storitve plačane, čeprav je vedel, da jih ne bo mogel plačati, kar je v opisu konkretizirano z navedbami o odprtih dolgovih njegove družbe do Ministrstva za finance RS in uvedbo stečajnega postopka zoper njegovo družbo oziroma družbo, v kateri je nastopal kot prokurist.
ZPP člen 7, 212. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5, 12a, 12b.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - vpogled v poslovne knjige - bilanca stanja - čisti dobiček - obstoj premoženja - trditveno in dokazno breme - nezadostne trditve - zaslišanje zakonitega zastopnika pravne osebe - dokaz v informativne namene - neprimeren dokaz
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njej. Tožeča stranka pa tega ni zatrjevala niti pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ne izpodbija njegovih ugotovitev. Zaradi tega tožene stranke ni mogoče oprostiti plačila sodne takse v višini 54 EUR, niti ni mogoče dopustiti odloga ali obročnega plačila. Glede na podatke iz poslovnih knjig tožene stranke, ta namreč izkazuje obstoj premoženja, iz katerega bi zlahka plačala tako nizek znesek. Dejstev, da tega navkljub obstoju premoženja ne zmore oziroma zakaj premoženja ne more unovčiti, pa tožena stranka ni navedla. Prav tako pa ima sodišče prve stopnje prav, da tožena stranka ni podala nikakršnih navedb, da bi takojšnje plačilo sodne takse ogrozilo njeno dejavnost. Zaradi tega je tudi neutemeljen njen dokazni predlog z zaslišanjem zastopnika tožene stranke. Ne le, da dokaz ne more nadomestiti nezadostnih trditev, pač pa je tudi neprimeren v postopku glede oprostitve plačila sodne takse, kjer se primarno odloča na podlagi podatkov iz zbirk in evidenc, ki se vodijo po zakonu (12.a in 12.b člen ZST-1). Predlog tožene stranke za oprostitev, odlog in obročno plačilo sodne takse je zato sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo (tretji odstavek 11. člena ZST-1).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00030735
ZIKS-1 člen 12, 12/1.. KZ-1 člen 86, 86/4.
izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - subjektivni pogoj - osebnostna urejenost obsojenca
Presojo, ali je obsojenec osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da prestajanja kazni z zaporom ob koncu tedna ne bo zlorabil, je sodišče prve stopnje opravilo in negativen odgovor utemeljilo z okoliščinami storjenega kaznivega dejanja, zlasti trajanjem in stopnjevanjem nasilja nad oškodovanko, in to kljub predhodni obsodbi zaradi nasilja nad njo, ter z osebnostnimi lastnostmi obsojenca. Četudi drži, da so bile iste okoliščine upoštevane že pri odmeri kazni obsojencu, to ne pomeni, da jih sodišče ne bi smelo upoštevati tudi pri presoji subjektivnega pogoja osebnostne urejenosti.
V 63. členu ZDSS-1 je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ni vročen v zakonitem roku.
Glede na citirano določbo je tožba v socialnem sporu torej dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Razen tega pa mora zaradi takšnega dokončnega upravnega akta, biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec
Ukinitev delovnega mesta, je organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu, ki ga je tožnik opravljal pod pogoji odpovedane pogodbe o zaposlitvi in predstavlja utemeljen poslovni razlog po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Sodno socialni spori so po 58. členu ZDSS-1 spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih ali drugih oseb, če so lahko nosilec pravice in obveznosti iz sistema socialne varnosti in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. V njih se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih in drugih pooblaščenih organov po postopku, določenim z zakonom. Eden od bistvenih pogojev za sodno varstvo je tudi obstoj procesne predpostavke za meritorno sojenje. Socialni spor je po 63. členu ZDSS-1 namreč dopusten, če stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku.
Meritorno sojenje je torej dopustno, ko gre za izpodbojno tožbo zoper vsebinski dokončni posamični upravni akt, saj ima lahko le vsebinska bodisi pozitivna ali negativna odločitev za posledico prizadetost stranke v njenih pravicah in pravnih koristih. Takšno procesno stanje pa v primerih, ko je z drugostopenjsko odločbo odpravljena prvostopenjska upravna odločba in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovno vsebinsko odločanje, ne more biti podano.
Pravna podlaga za rešitev zadeve je podana v 111. členu ZPIZ-2, umeščenem v II. poglavje zakona, ki med drugim ureja tudi izplačevanje pokojnin. Po splošni določbi 3. odstavka 108. člena ZPIZ-2 se pravice iz invalidskega zavarovanja sicer pridobijo z dnem nastanka invalidnosti, vendar pa izplačevanje denarne dajatve ni vezano na dan nastanka invalidnosti.
Po 1. odstavku 111. člena ZPIZ-2 se pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Cit. določba ZPIZ-2 je kogentne narave, je povsem jasna in jo z nobeno od v teorij znanih razlagalnih metod ni dopustno interpretirati drugače. Sicer je sodna praksa že večkrat eksplicitno poudarila, da je potrebno ločiti med pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine in pogoji za njeno izplačevanje. Pravico do izplačevanja invalidske pokojnine je mogoče realizirati šele po prenehanju zavarovanja. To velja tudi v primerih, ko so stranke v kategorijo invalidnosti razvrščene v sodno socialnih sporih, lahko celo za več let nazaj, če so imele lastnost zavarovanca, kot v tožnikovem primeru.
spori iz razmerja med starši in otroki - preživninska dolžnost - preživninska dolžnost staršev - dokazovanje očetovstva - javna listina - določitev preživnine - določitev višine preživnine za otroka - preživninske zmožnosti preživninskega zavezanca - preživninske potrebe otroka - otrokova korist - dokazna sredstva - dopustnost dokaza - sprememba sodne poravnave - sprememba preživninske obveznosti
Neutemeljeno se pritožnik zavzema za selekcionirano upoštevanje dokazov. Meni, da sodišče ne bi smelo upoštevati dokazil iz Facebooka, ampak le dokaze, pridobljene iz uradnih evidenc. V pravdnem postopku zakon ne upošteva samo določenega dokaznega sredstva in dopušča tudi uporabo dokaznih sredstev, ki jih ZPP izrecno ne omenja. Dopustna so vsa dokazna sredstva, pod pogojem, da ne nasprotujejo pravnemu redu in osnovnim načelom postopka. Zato ni nič narobe z upoštevanjem dokazov, ki jih je upoštevalo prvostopenjsko sodišče.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032605
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 12.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Prva toženka bi bila odgovorna tožnici za nastalo škodo le, če bi bila ta posledica njenega nedopustnega ravnanja. Sodišče prve stopnje je krivdno odgovornost prve toženke pravilno presojalo ob upoštevanju pravnega standarda profesionalne skrbnosti pri zagotavljanju varnosti pri soočenju zdravnikov s svojci pacientov (pri katerem je prišlo do škodnega dogodka) in v zvezi s tem pravilno ugotavljalo, ali je prva toženka z obstoječimi varnostnimi ukrepi zadostila temu standardu. Po oceni izvedenih dokazov je pravilno zaključilo, da tožnici škoda ni nastala z nedopustnim ravnanjem prve toženke, niti po njeni krivdi oziroma zaradi njene nezadostne skrbnosti.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00032820
ZDR-1 člen 156, 156/1, 156/2, 156/3.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.
Pripadnik v času, ko ima sestanke z nadrejenim in ko pripravlja opremo za naloge naslednjega dne, ne more prosto izvajati svojih aktivnosti in razpolagati s svojim časom. Tudi ta opravila omejujejo možnosti delavca za posvečanje svojim osebnim interesom, zato jih ni mogoče opredeliti kot počitek. Glede na Direktivo 2003/88/ES ter dosedanjo sodno prakso SEU vključno z zadevo C-518/15 (Matzak) takšne izjeme med počitkom niso dopustne. To pa pripelje do zaključka, da tožniku tedenski počitek v nepretrganem trajanju 24 ur na misiji ni bil zagotovljen, saj udeležba na sestankih in priprava opreme za naslednji dan pomenita opravljanje delovnih obveznosti oziroma vsaj čas, ko mora biti pripadnik na razpolago delodajalcu.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00031663
OZ člen 131, 199.
odškodninski tožbeni zahtevek - predpostavke krivdne odgovornosti - protipravno ravnanje - upravljanje stvari v solastnini - soglasje solastnikov - rušenje objekta - poslovodstvo brez naročila - nujno poslovodstvo brez naročila
Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku pravilno zaključilo, da tožencu protipravnega oziroma nedopustnega ravnanja ni mogoče očitati in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Pravilno je navedlo, da je, kadar solastniki ne dosežejo zahtevanega soglasja glede upravljanja stvari v solastnini oziroma nimajo ustreznega sklepa nepravdnega sodišča, odstop od načela, da se nihče ne sme vmešavati v posle drugega, mogoč v primeru, če so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta poslovodstva brez naročila (199. člen OZ). Sodišče je pravilno ugotovilo, da so bili v konkretnem primeru podani pogoji za uporabo tega instituta, zato o protipravnosti ravnanja toženca ni mogoče govoriti.
motenje posesti - posestno varstvo - zadnje stanje posesti - posredni motilec posesti
Upoštevaje navedeni namen posestnega varstva, pri katerem se varuje že golo dejansko oblast na stvari, sodišče skladno s citirano določbo 33. člena SPZ upošteva samo zadnje stanje posesti (in nastalo motenje).
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da lahko kot posrednega motilca definiramo osebo, ki dejanje odobri ali osebo, v katerega korist je bilo dejanje opravljeno.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - obstoj nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali znatno otežkočena - skupno premoženje - ugotovitev lastninske pravice - vlaganja
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnica verjetno nevarnost izkazala s sklenitvijo notarskega sporazuma med tožencema, s katerim je bila razveljavljena darilna pogodba, in to brez, da bi bila tožnica o tem obveščena, kljub temu, da je v nepremičnini z družino živela vrsto let in je po lastnih zatrjevanjih v njo vlagala. Pritožbene navedbe, da tožnica ne izkazuje interesa za izdajo začasne odredbe, so tako neutemeljene.
Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 76.. OZ člen 253, 254.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodbena kazen
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je za priznanje pogodbene kazni odločilno, katera kolektivna pogodba je veljala v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma ali je bila taka pravica predvidena v predpisih, ki so veljali v času prenehanja delovnega razmerja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.. ZPP člen 155, 155/1, 317, 317/1, 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - odpoved tožbenemu zahtevku - sodba na podlagi odpovedi - nerazumljiv izrek - razlogi o odločilnih dejstvih - odsotnost iz pisarne - pripravljalna vloga - potrebni stroški
Ker v obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče že obstoja temelja odškodninskega zahtevka ne ugotavlja, navedba izvedenca, da je tožnica lahke fizične bolečine trpela 4 dni, za odločitev v predmetni zadevi ni odločilno dejstvo, zato prvostopenjska sodba razlogov v zvezi s tem utemeljeno ne vsebuje.
Z najdbo prenosnega računalnika in mobilnega telefona odvetnice se prostorski vidik odvetniške zasebnosti ni avtomatsko raztegnil na stanovanjsko hišo, kjer živita obdolženec in odvetnica. Odvetniki sicer uživajo varstvo prostorske zasebnosti povsod, kjer opravljajo svojo dejavnost, vendar odvetnica preiskovalnim dejanjem na lastnem domu ni z ničemer oporekala, okoliščina, da bi naj tam odvetnica morebiti opravljala tudi svoj poklic, pa policistom sama po sebi ni mogla biti poznana. Šele kasneje izkazano lastništvo odvetnice nad zaseženima predmetoma ni ovira za njun zakoniti zaseg. Zaseg prenosnega računalnika in mobilnega telefona odvetnice pomeni le, da se je nanju raztegnil komunikacijski vidik varovanja zasebnosti odvetniške pisarne, varstvo katerega je sodišče prve stopnje zagotovilo z izvedbo preiskave elektronskih naprav na način, določen v 60. do 63. točki obrazložitve Ustavne odločbe.