izredna denarna socialna pomoč - obnova postopka - odškodnina za neupravičen pripor
V prvem odstavku 12. člena ZUPJS, ki se uporablja skladno s 5. členom ZSVarPre, je določeno, kateri dohodki se upoštevajo med dohodke vseh oseb oziroma družine. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči se upoštevajo še taksativno našteti prejemki, med drugim tudi drugi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine, razen tistih, ki jih kot izjema določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 12. člena ZUPJS). Med temi izjemami pa v 4. točki drugega odstavka citirane določbe ni naštete odškodnine tako, da ZUPJS odškodnin ne izključuje kot upoštevnega dohodka. Pomeni, da v citirani določbi odškodnina kot denarni dohodek, ne glede na to, ali se od nje plača dohodnina in ne glede na to, iz katerega naslova in za kakšen namen je bila priznana, ni izključena iz dohodka, ki se ne bi upošteval v dohodek družine. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da odškodnine za neupravičen pripor, brez pravne podlage, pri upoštevanju premoženjskega statusa družine, ni mogoče izključiti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032605
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 12.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Prva toženka bi bila odgovorna tožnici za nastalo škodo le, če bi bila ta posledica njenega nedopustnega ravnanja. Sodišče prve stopnje je krivdno odgovornost prve toženke pravilno presojalo ob upoštevanju pravnega standarda profesionalne skrbnosti pri zagotavljanju varnosti pri soočenju zdravnikov s svojci pacientov (pri katerem je prišlo do škodnega dogodka) in v zvezi s tem pravilno ugotavljalo, ali je prva toženka z obstoječimi varnostnimi ukrepi zadostila temu standardu. Po oceni izvedenih dokazov je pravilno zaključilo, da tožnici škoda ni nastala z nedopustnim ravnanjem prve toženke, niti po njeni krivdi oziroma zaradi njene nezadostne skrbnosti.
V sporni zadevi ni bila izpolnjena ena od predpostavk, ki mora biti podana, da sodišče vsebinsko obravnava zadevo. Tožnik ni predložil dokončne odločbe, ki bi jo izpodbijal v socialnem sporu.
V 63. členu ZDSS-1 je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ni vročen v zakonitem roku.
Glede na citirano določbo je tožba v socialnem sporu torej dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Razen tega pa mora zaradi takšnega dokončnega upravnega akta, biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih.
ZGD-1 člen 402-429, 425, 425/1, 425/2,425/3, 428, 428/1, 429/1, 521, 521/1,. ZSReg-UPB2 člen 36, 36/1, 37, 37/2.. ZPP-UPB3 člen 337, 337/1.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - dopustni ugovori - dopustne pritožbene novote - registrski postopek
Pri prenehanju družbe po skrajšanem postopku je treba imeti ves čas pred očmi, da se likvidacijski postopek nadomesti z izjavo vseh družbenikov, da bodo osebno poravnali obveznosti družbe upnikom, če se ti pojavijo po izbrisu družbe iz registra. Prav zaradi tega mora upnik v registrskem postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku (v ugovornem postopku proti sklepu o prenehanju ali pritožbenem postopku zoper sklep o izbrisu družbe iz registra) dokazati ne le, da je njegov ugovor (oziroma pritožba) utemeljen (na primer, da ima družba dolgove), temveč tudi, da bi bili z izbrisom družbe iz registra oškodovani upniki (ker so na primer družbeniki, ki so prevzeli dolgove družbe, insolventni, brez premoženja, ipd.).
V 63. členu ZDSS-1 je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ni vročen v zakonitem roku.
Glede na citirano določbo je tožba v socialnem sporu torej dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Razen tega pa mora zaradi takšnega dokončnega upravnega akta, biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih.
ZZVZZ člen 26, 80, 81.. ZDSS-1 člen 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 234, 234/1, 241, 241/2.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Zavarovanec je upravičen do odsotnosti z dela zaradi bolezni in upravičen do bolniškega staleža, če zaradi svojega zdravstvenega stanja ni zmožen za delo, kar v skladu s citiranimi predpisi ugotavlja osebni zdravnik oziroma izvedenski organ toženca, to je imenovani zdravnik in v primeru pritožbe, zdravstvena komisija. Zadržanost zavarovanca od dela po 232. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da zavarovanec začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. Zavarovanec je torej začasno nezmožen za delo takrat, ko zaradi zdravstvenega stanja ni zmožen za delo, ki ga opravlja, ugotavlja pa se nezmožnost za delo na podlagi medicinske dokumentacije, ki objektivno izkazuje stanje oziroma delovno zmožnost zavarovanca.
V prvem odstavku 234. člena Pravil je določeno, da če se zavarovanec ali delodajalec ne strinjata z ugotovitvijo osebnega zdravnika glede zavarovančeve začasne zadržanosti od dela do 30 dni, lahko v roku 3 delovnih dni od dne, ko sta bila z oceno seznanjena, zahtevata presojo s strani imenovanega zdravnika. Torej je delodajalec v postopku aktivno legitimiran in ne potrebuje soglasja zavarovanca. Odločitev imenovanega zdravnika velja le za naprej, za nazaj pa v izjemnih primerih, določenih v 232. členu Pravil. Pomeni torej, da tudi, če bi imenovani zdravnik ugotovil, da niso obstajali razlogi za začasno zadržanost od dela, bi njegova odločitev veljala le za naprej. Enako velja tudi za zdravstveno komisijo, saj je v drugem odstavku 241. člena Pravil določeno, da če zdravstvena komisija odloči v nasprotju z odločbo imenovanega zdravnika, da niso podani razlogi za zavarovančevo nezmožnost za delo, velja ta odločba za naprej. V tem primeru ni mogoče odpraviti že uveljavljene zadržanosti od dela.
V 63. členu ZDSS-1 je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ni vročen v zakonitem roku.
Glede na citirano določbo je tožba v socialnem sporu torej dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Razen tega pa mora zaradi takšnega dokončnega upravnega akta, biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih.
Samo nestrinjanje in nezadovoljstvo tožeče stranke s podanim izvedenskim mnenjem, ugotovitvam izvedenskega organa, zaradi tega avtomatično ni odvzel veljave ter vzpostavil vsebinski razlog za imenovanje drugega izvedenca. Z zavrnitvijo dokaznega predloga o imenovanju drugega izvedenca, sodišče tožnici ni odvzelo niti pravice do obravnavanja niti pravice do izjave. Smisel ponovitve dokazovanja z drugim izvedencem iste stroke je prav v tem, da doprinese nekaj novega, da na prejšnjo izvedbo dokaza izboljša, razjasni, pojasni, odpravi dvome in prav v predmetni zadevi sodišče ugotavlja, da imenovanje izvedenca iste stroke ne bi doprineslo ničesar, kar je bilo že obravnavano in povečalo tožeči stranki možnosti njenega uspeha, saj je imela tožeča stranka možnost, da s članom izvedenskega organa sporna vprašanja razčisti tudi na naroku z zaslišanjem. Zakon namreč ne določa ponavljanja dokazovanja z novimi (in novimi izvedenci) vse dotlej, dokler se dvomi v pravilnosti izvida in mnenja ne odpravijo. Prvostopno sodišče je pravilno ocenilo, da je glede na podano izvedensko mnenje in dodatno zaslišanje člana izvedenskega organa prišlo do položaja, kjer je moralo v okviru 8. člena ZPP samo presoditi izvedensko mnenje.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00030735
ZIKS-1 člen 12, 12/1.. KZ-1 člen 86, 86/4.
izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - subjektivni pogoj - osebnostna urejenost obsojenca
Presojo, ali je obsojenec osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da prestajanja kazni z zaporom ob koncu tedna ne bo zlorabil, je sodišče prve stopnje opravilo in negativen odgovor utemeljilo z okoliščinami storjenega kaznivega dejanja, zlasti trajanjem in stopnjevanjem nasilja nad oškodovanko, in to kljub predhodni obsodbi zaradi nasilja nad njo, ter z osebnostnimi lastnostmi obsojenca. Četudi drži, da so bile iste okoliščine upoštevane že pri odmeri kazni obsojencu, to ne pomeni, da jih sodišče ne bi smelo upoštevati tudi pri presoji subjektivnega pogoja osebnostne urejenosti.
Začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni je ocenjevana na delovno mesto računovodkinje, ki ga tožnica opravlja v dejavnosti s. p. in gospodarski družbi. Gre za lahko, razgibano delo, brez vsiljenega tempa in ritma, ki si ga za doseganje učinkovitosti lahko narekuje sama, med delom lahko počiva, si delovne obveznosti organizira tako kot zmore in ni izpostavljenosti večjim tveganjem infekcijam in poškodbam. Ob opisanih pogojih dela, obremenitvah in tveganjih po oceni fakultetne komisije ulkusna razjeda goleni ni razlog za popolno začasno nezmožnost za delo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - predlog za obnovo postopka - nov dokaz - kazenska sodba
Sklepa o ustavitvi postopka ni mogoče enačiti s pravnomočno (oprostilno) sodno odločbo kazenskega sodišča, v katerem bi se meritorno odločalo o obstoju kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti tožnika.
Delovno sodišče tudi ne bi bilo vezano na oprostilno kazensko sodbo, saj v obravnavanem primeru kaznivo dejanje ni bil element izredne odpovedi. Za kaj takega bi šlo, če bi se tožniku kot kršitev delovnih obveznosti očitala storitev kaznivega dejanja (kar pa v obravnavani zadevi ni podano). V takem primeru bi bila odločitev o izredni odpovedi pogojena s pravnomočno kazensko sodbo: tako obsodilno kot oprostilno. V konkretnem primeru tožniku kot kršitev delovnih obveznosti ni bila očitana storitev kaznivega dejanja, temveč kršitve pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo znake kaznivega dejanja, zato v tem primeru tudi morebitna oprostilna sodba ne bi vplivala na drugačno odločitev.
ZSPJS člen 16, 16/3.. ZIPRS1314 člen 62č, 62č/2.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 1, 1/3.
plačilo razlike plače - napredovanje v višji plačni razred - javni uslužbenec
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da tožnik ni izpolnil obeh pogojev za napredovanje, tj. treh letnih ocen dela in triletnega napredovalnega obdobja (z izvzemom leta 2014), saj je tožnikovo napredovalno obdobje začelo teči ob premestitvi 1. 10. 2013, tri leta (brez leta 2014) pa so se iztekla šele 1. 10. 2017, zato ni mogel napredovati že 1. 4. 2017, čeprav je takrat imel 3 ocene odlično.
Tretjega odstavka 16. člena ZSPJS ni mogoče tolmačiti drugače, kot da mora med napredovanji preteči tri leta. Besedilo "vsaka tri leta" pomeni, da mora miniti polna tri leta od dneva zaposlitve ali premestitve do 1. 4. v letu, ko se preverja izpolnjevanje pogojev za napredovanje.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135a, 136, 225, 225/1, 225/2.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - kontrolni pregled
Čeprav med strankama ni bilo sporno, da je bil tožnik v tujini na zahtevni operaciji oziroma zdravljenju v tujini, je sodišče prve stopnje ne glede na takšno določbo (drugi odstavek 225. člena POZZ), ker je bilo poleg prvega kontrolnega pregleda sporno še vprašanje fizioterapije, pravilno postopalo, ko je dejansko stanje o tem in drugih strokovno medicinskih vprašanjih, razčiščevalo še z izvedencem.
V mnenju sodnega izvedenca je imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da so bile možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, da je tožnik upravičen do prvega kontrolnega pregleda v tujini in da tedaj opravljena fizioterapija sodi v prvi kontrolni pregled ter utemeljeno tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugodilo.
Kaj sodi v prvi kontrolni pregled v predpisih ni določeno, zaradi česar je razčiščevanje tega vprašanja stvar posamezne zadeve in okoliščin konkretnega primera.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec
Ukinitev delovnega mesta, je organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu, ki ga je tožnik opravljal pod pogoji odpovedane pogodbe o zaposlitvi in predstavlja utemeljen poslovni razlog po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00031929
ZGD-1 člen 501, 501/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izključitev družbenika iz d.o.o. - razlogi za izključitev družbenika - porušeno zaupanje - kršitev pravice stranke do izjave
Utemeljen razlog za izključitev družbenika iz družbe so lahko tudi ravnanja družbenika, s katerimi je bilo tako grobo poseženo v bistvo družbe z omejeno odgovornostjo. t.j. v tesnejšo povezanost med družbeniki in zaupanje med njimi, da njihovo medsebojno sodelovanje ni več mogoče. K temu je treba dodati, da zgolj slabi osebni odnosi med družbeniki, njihovo medsebojno nerazumevanje ali zamere seveda ne utemeljujejo izključitve družbenika iz družbe. Če pa porušeno zaupanje izvira iz kakšnih ravnanj družbenika, ki so bila npr. storjena v škodo družbe in/ali družbenikov, pa čeprav v preteklosti, pa to lahko predstavlja utemeljen razlog za izključitev družbenika iz družbe po tretjem odstavku 501. člena ZGD-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035421
ZKP člen 277, 277/1, 402, 402/3. KZ-1 člen 228, 228/1, 54, 54/2.
sklep o ugovoru zoper obtožnico - pritožba oškodovanca kot tožilca - nadaljevano kaznivo dejanje - kaznivo dejanje poslovne goljufije - formalni preizkus obtožnice - konkretizacija zakonskih znakov - goljufiv namen - preslepitev - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin
Zakonski znak preslepitve torej ni opisan zgolj z navedbo, da je pri sklenitvi in izvajanju posla obljubil in obljubljal, da bo izdane račune za opravljene storitve plačal, temveč tudi z navedbami zapisanimi v zadnjem delu opisa kaznivega dejanja, kjer je navedeno njegovo sklicevanje na poslovne uspehe (gradnja večjega stanovanjskega objekta, konkretizacija te navedbe, zatrjevanje o obetih za gradnjo novih stanovanjskih objektov v letu 2015 in obljube večjega plačila), s čemer je zavajal oškodovano družbo, da bodo naročene storitve plačane, čeprav je vedel, da jih ne bo mogel plačati, kar je v opisu konkretizirano z navedbami o odprtih dolgovih njegove družbe do Ministrstva za finance RS in uvedbo stečajnega postopka zoper njegovo družbo oziroma družbo, v kateri je nastopal kot prokurist.
plačilo razlike plače - dejavnost vzgoje in izobraževanja - visokošolski učitelj - pedagoška obveznost
Vrhovno sodišče RS je v sklepu opr. št. VIII Ips 128/2018 z dne 19. 6. 2018 v enem od istovrstnih sporov že zavzelo stališče, da drugi odstavek 37. člena ZVis ne določa pedagoške obveznosti visokošolskih učiteljev. Delovna in pedagoška obveznost visokošolskih učiteljev je urejena v 63. členu ZVis, po katerem je število ur pedagoške obveznosti omejeno na tedenski in ne na letni ravni.
Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike.
Sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno ni priznalo nagrade za tretjo pripravljalno vlogo v višini 225 točk. Z dopisom jo je sicer pozvalo k predložitvi preglednice opravljenih, koriščenih in presežnih ur za vtoževano obdobje, vendar le zato, ker tožena stranka teh preglednic, na katere se je v prvi pripravljalni vlogi izrecno sklicevala, tedaj ni predložila. Odločitev sodišča prve stopnje, da ne gre za potreben strošek v smislu določbe prvega odstavka 155. člen ZPP, je zato pravilna.
Pravna podlaga za rešitev zadeve je podana v 111. členu ZPIZ-2, umeščenem v II. poglavje zakona, ki med drugim ureja tudi izplačevanje pokojnin. Po splošni določbi 3. odstavka 108. člena ZPIZ-2 se pravice iz invalidskega zavarovanja sicer pridobijo z dnem nastanka invalidnosti, vendar pa izplačevanje denarne dajatve ni vezano na dan nastanka invalidnosti.
Po 1. odstavku 111. člena ZPIZ-2 se pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Cit. določba ZPIZ-2 je kogentne narave, je povsem jasna in jo z nobeno od v teorij znanih razlagalnih metod ni dopustno interpretirati drugače. Sicer je sodna praksa že večkrat eksplicitno poudarila, da je potrebno ločiti med pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine in pogoji za njeno izplačevanje. Pravico do izplačevanja invalidske pokojnine je mogoče realizirati šele po prenehanju zavarovanja. To velja tudi v primerih, ko so stranke v kategorijo invalidnosti razvrščene v sodno socialnih sporih, lahko celo za več let nazaj, če so imele lastnost zavarovanca, kot v tožnikovem primeru.