stečajni postopek nad pravno osebo - začetek stečaja - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - zastopanje pravne osebe - prokurist - prokura - zakoniti zastopnik - oblikovanje poslovne volje - insolventnost - informacijska pravica družbenika - zloraba pravice - ničnost skupščinskega sklepa - vpis spremembe družbenika v register - vpis poslovodje v sodni register - namen stečajnega postopka
Zaradi ravnanja drugega družbenika pritožnik svoje pravice do sodnega varstva praktično niti ne more izvajati, saj mu je drugi družbenik preprečeval dostop do informacij vse do začetka stečajnega postopka.
Prokurist je upravičen zastopati gospodarsko družbo v postopkih pred sodiščem. Kljub temu pa je poslovodja ta, ki oblikuje poslovno voljo pravne osebe in jo zastopa. On je korporacijski (zakoniti) zastopnik in ne prokurist. Prokurist ima zakonsko pooblastilo za zastopanje družbe pred sodiščem, vendar on ne oblikuje poslovne volje pravne osebe. Prokurist upravičenje za zastopanje družbe črpa iz podelitve prokure kot posebne oblike pooblastila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030403
ZPP člen 214, 214/2, 318, 338, 338/2. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
zamudna sodba - izpodbijanje zamudne sodbe - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljeni pritožbeni razlogi - fikcija priznanja dejstev - odškodninska odgovornost za škodo - upravljalec javne železniške infrastrukture - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - odškodninska odgovornost pogodbenih strank - domneva krivde - neprerekane navedbe - splošno znana dejstva - nasprotje med navedbami v tožbi in predloženimi dokazi
Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, ker tožena stranka na pravilno vročeno tožbo tožeče stranke ni odgovorila. Zamudna sodba se v skladu z določbo drugega odstavka 338. člena ZPP ne more izpodbijati iz pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Izpodbijanje ugotovitve o nepravilnem postavljanju kretnice št. 311 zato pomeni v pritožbenem postopku nedovoljeno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, tako da se višje sodišče do vseh navedb tožene stranke, s katerimi utemeljuje, da je bila kretnica pravilno postavljena, ne bo konkretneje opredeljevalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029979
ZPP člen 458, 458/1. SPZ člen 72, 72/2. OZ člen 395, 395/1. ZD člen 142, 142/3.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dobava vode - odjemno mesto - skupna lastnina dedičev - solidarna odgovornost dedičev
V konkretnem primeru tožnica terja plačilo vode, ki jo je na odjemno mesto dobavila v času po smrti lastnice A. A. in pred delitvijo njene zapuščine na oba dediča. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, sta bila v tem času dediča skupna lastnika nepremičnine in zato, ob upoštevanju drugega odstavka 72. člena SPZ, solidarno odgovorna za obveznosti nastale v zvezi s to nepremičnino, torej tudi za obveznost iz naslova dobave vode. Ker je odgovornost za dolg solidarna, vsak od dedičev odgovarja za celotno obveznost in upnik lahko izbira, ali bo tožil vse ali le nekatere dediče (glej prvi odstavek 395. člena OZ).
Sodišče o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloča na predlog stranke. Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, sta na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks.
predlog za taksno oprostitev - oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje predlagatelja
Pritožnica ne prereka ugotovitve sodišča prve stopnje, da je v letu 2013 prejela od tožnika 88.000,00 in 59.200,00 EUR, v letu 2016 pa na svoj fiduciarni račun iz naslova lastništva investicijskih kuponov 409.508,69 EUR. Že samo to zadošča za pravilnost zaključka, da je sposobna dolžno sodno takso plačati takoj in brez škode za lastno preživljanje.
ZPP člen 108, 108/1, 180, 180/1. ZIZ člen 23, 23/2.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - nesklepčna tožba - nepopolna tožba - račun kot verodostojna listina
Pritožbena navedba, da "v zvezi z vtoževano terjatvijo praktično ni podala nobene trditvene podlage..." ne pomeni očitka, da je tožba nesklepčna, pač pa da je nepopolna. Tožba je nesklepčna takrat, kadar iz trditvene podlage tožeče stranke ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Nepopolna pa je takrat, kadar je brez trditvene podlage.
Po določilu prvega odstavka 180. člena ZPP mora tožba poleg drugih podatkov in elementov vsebovati tudi dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek. Prav to, da jih nima, pa navaja pritožnica. Vendar to ne drži. V 6. točki te obrazložitve so povzete vse konkretne navedbe tožnice iz njene prve pripravljalne vloge z dne 6. 12. 2018. Tam je tožnica natančno opisala predmete, ki jih je izdelala za toženko in jih tudi denarno ovrednotila.