bistvena kršitev določb kazenskega postopka - postopek proti mladoletnikom - glavna obravnava - obvezna navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - navzočnost na seji pritožbenega senata - obvezna obramba s pomočjo zagovornika
Sodišče prve stopnje je glede na to, da je ugotovilo, da bo v postopku proti mladoletniku potrebno neposredno izvajanje dokazov, razpisalo glavno obravnavo in jo na več narokih tudi opravilo. Ker pa je enega izmed narokov za glavno obravnavo opravilo v nenavzočnosti mladoletnika kljub temu, da je po določbi tretjega odstavka 479. člena ZKP mladoletnikova navzočnost na glavni obravnavi obvezna, je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
upravljanje s stvarjo v solastnini - posel rednega upravljanja - posel izrednega upravljanja - neupravičena obogatitev - verzijski zahtevek
Res je, kot trdi pritožnica, da sedmi odstavek 67. člena SPZ določa, da sklepi, ki jih sprejmejo solastniki v okviru upravljanja s stvarjo, učinkujejo tudi v korist in breme pravnih naslednikov posameznega solastnika, vendar višje sodišče ugotavlja, da je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da prej navedeni pogodbi ne pomenita veljavno sprejetega sklepa, ki bi kakorkoli zavezoval toženo stranko. Le veljavno sprejeti sklepi (tisti, ki bi bili sprejeti v skladu z določbo petega odstavka 67. člena SPZ), bi lahko zavezovali toženo stranko.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030548
ZIKS-1 člen 12, 12/1, 12/1-1. ZKP člen 369, 369/4. KZ-1 člen 86, 86/11, 228, 228/1, 228/2, 209, 209/4, 209/1.
nadomestitev izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna - zaposlitev - kaznivo dejanje poslovne goljufije - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Pritožbeno sodišče nadalje pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da tudi sicer obsojenka ni osebnostno urejena do take mere, da bi ji bilo mogoče zaupati, da predlaganega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabila.
predlog za taksno oprostitev - oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje predlagatelja
Pritožnica ne prereka ugotovitve sodišča prve stopnje, da je v letu 2013 prejela od tožnika 88.000,00 in 59.200,00 EUR, v letu 2016 pa na svoj fiduciarni račun iz naslova lastništva investicijskih kuponov 409.508,69 EUR. Že samo to zadošča za pravilnost zaključka, da je sposobna dolžno sodno takso plačati takoj in brez škode za lastno preživljanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029979
ZPP člen 458, 458/1. SPZ člen 72, 72/2. OZ člen 395, 395/1. ZD člen 142, 142/3.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dobava vode - odjemno mesto - skupna lastnina dedičev - solidarna odgovornost dedičev
V konkretnem primeru tožnica terja plačilo vode, ki jo je na odjemno mesto dobavila v času po smrti lastnice A. A. in pred delitvijo njene zapuščine na oba dediča. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, sta bila v tem času dediča skupna lastnika nepremičnine in zato, ob upoštevanju drugega odstavka 72. člena SPZ, solidarno odgovorna za obveznosti nastale v zvezi s to nepremičnino, torej tudi za obveznost iz naslova dobave vode. Ker je odgovornost za dolg solidarna, vsak od dedičev odgovarja za celotno obveznost in upnik lahko izbira, ali bo tožil vse ali le nekatere dediče (glej prvi odstavek 395. člena OZ).
Sodišče o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloča na predlog stranke. Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, sta na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks.
ZPP člen 108, 108/1, 180, 180/1. ZIZ člen 23, 23/2.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - nesklepčna tožba - nepopolna tožba - račun kot verodostojna listina
Pritožbena navedba, da "v zvezi z vtoževano terjatvijo praktično ni podala nobene trditvene podlage..." ne pomeni očitka, da je tožba nesklepčna, pač pa da je nepopolna. Tožba je nesklepčna takrat, kadar iz trditvene podlage tožeče stranke ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Nepopolna pa je takrat, kadar je brez trditvene podlage.
Po določilu prvega odstavka 180. člena ZPP mora tožba poleg drugih podatkov in elementov vsebovati tudi dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek. Prav to, da jih nima, pa navaja pritožnica. Vendar to ne drži. V 6. točki te obrazložitve so povzete vse konkretne navedbe tožnice iz njene prve pripravljalne vloge z dne 6. 12. 2018. Tam je tožnica natančno opisala predmete, ki jih je izdelala za toženko in jih tudi denarno ovrednotila.