vožnja pod vplivom mamil - ugotavljanje prisotnosti presnovkov prepovedanih drog v krvi - metadon
Obdolženec je torej ob oceni lečečega zdravnika, da je vključen v vzdrževalni metadonski program, v katerem prejema medikamentozno terapijo (zdravilo Substitol), sposoben za voznika motornih vozil, saj so v obravnavanem postopku v obdolženčevi krvi bile ugotovljene identične snovi, ki jih obdolženec prejema v vzdrževalni metadonski terapiji.
preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - čas oprave - meritev stopnje alkoholiziranosti - vožnja pod vplivom alkohola
Nosilno vprašanje, ki ga problematizira pritožba je torej v tem, ali je zoper obdolženca bil postopek alkoholiziranosti voden zakonito ali ne in v tem svojstvu, ali prevaga pri teh ugotovitvah zagovor obdolženca, ki je trdil, da policist njegove zahteve po odlogu postopka preizkusa z indikatorjem za 15 minut ni hotel upoštevati ali pa trditev predlagatelja, da je ta čas glede na izpoved policista (20 do 30 minut) bil spoštovan. Prvo sodišče je v tem delu, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, verjelo policistoma, da je obdolženec preizkus z alkotestom opravil šele po nekaj minutnem prigovarjanju, policist P. pa je s preizkusom nadaljeval zato, ker mu je obdolženec kot zadnji čas zaužitja alkohola navajal 20 minut pred tem. Prepričljivosti izpovedbe policista P. ni omajal niti obdolženčev prijatelj - priča G., ki je obdolženčev zagovor o pitju alkohola 2 do 3 minute pred odrejenim preizkusom alkoholiziranosti sicer potrdil, kar pa je prvo sodišče ob poznavanju prometnih razmer na relaciji P. (kraj storitve prekrška) tudi po prepričanju pritožbenega sodišča izkustveno pravilno in prepričljivo ovrglo s tem, da je šlo za mestno vožnjo s semaforizacijo in omejitvijo hitrosti, kar je povsem ustrezalo preteku časa 15 minut, kolikor je od zadnjega zaužitja alkohola predviden za odlog. Pritožba skuša torej dokazno oceno izvedenih dokazov, zlasti zaslišanje obeh policistov izpodbiti z lastnim vrednotenjem izvedenih dokazov in neverodostojnost policistov utemeljuje tudi s tem, da prvo sodišče glede prekrškov v ustavitvenem delu sodbe policistom ni verjelo, ko pa je bil obdolženec spoznan za odgovornega, pa ugotavlja drugačno stanje. V ustavitvenem delu je torej šlo za ugotavljanje povsem drugih dejstev in okoliščin, kot v delu, v katerem je bil obdolženec spoznan za odgovornega. V nasprotju s pritožbo je v tem delu sodišče prve stopnje sprejelo zagovor obdolženca, da ni šlo za naklepno neupoštevanje policistovih odredb in da je obdolženec policistov ukaz upošteval, ni pa te odločitve prvo sodišče tako, kot netočno trdi obramba, gradilo na neverodostojnih izpovedih obeh policistov. Ali povedano še drugače: ne more biti avtomatizma pri dokazni oceni obdolženčevega zagovora v ustavitvenem delu in v delu, ko je obdolženec spoznan za odgovornega. Za vsak prekršek posebej mora namreč sodišče ugotoviti vsa pravno relevantna dejstva in okoliščine glede očitka o kršitvi zapovednih norm in nato s temeljito dokazno oceno tudi presoditi, ali je obdolžencu glede na ugotovljeno dejansko stanje mogoče očitati tudi krivdo za očitano protipredpisno ravnanje za vsak prekršek posebej.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - rok za podajo odpovedi
ZDR-1 ne določa roka, v katerem mora delodajalec odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela. V četrtem odstavku 125. člena določa le, da mora biti razlog za redno odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela podan ob poteku poskusne dobe.
ZDR-1 v 125. členu ne določa, da mora delodajalec delavca seznaniti, kako oziroma na kakšen način bo posamezne naloge ocenil in da bi bila tožena stranka dolžna konkretizirati razloge (napake), zaradi katerih bo podala negativno oceno poskusnega dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030276
OZ člen 86, 108, 111, 193, 285, 285/1. ZPP člen 341. ZFPPIPP člen 212, 214.
odstop od pogodbe - začetek postopka prisilne poravnave - oblikovalna pravica - odstopno upravičenje - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - ex tunc učinek - reparacijski zahtevek - ničnost pogodbenega določila - nesorazmernost - prosto urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena ureditev razmerja - pogodba kot materialno pravo - obligacija rezultata - izpolnitev nedeljive obveznosti - delna izpolnitev - zmotna uporaba materialnega prava - učinek potrjene prisilne poravnave - terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave
Iz tretjega odstavka 9. člena pogodbe jasno izhaja, da je projekt nedeljiva celota, toženec se je zavezal doseči cilje, ki jih je definiral v vlogi za razpis, rezultati projekta pa morajo biti dostopni na trgu najkasneje v roku dveh let po zaključku projekta (13. člen Pogodbe). Na opredelitev predmeta pogodbe, ki je definiran v 3. členu, katerega sestavni del so podatki o stroških, namenu, ciljih, vsebini in dinamiki izvajanja projekta, ne vpliva dinamika izplačil upravičenih stroškov, ki jih sofinancira ministrstvo, kot je opredeljeno v 6. in 7. členu pogodbe.
Tožena stranka ni opravljala za tožečo stranko nobenih storitev in zato tudi ni prejela plačila za opravljene storitve. Tožena stranka je izvajala svoj projekt C., ki ima v javnem razpisu, prijavi in pogodbi določen namen, cilje in rezultate, tožeča stranka pa se je zavezala sofinancirati projekt z javnimi sredstvi. Tožeča stranka tako ni ugotovila, da je tožena stranka izvedla vse obveznosti po pogodbi za leto 2015 ali dosegla ciljev iz 13. člena pogodbe, ampak je le izplačala toženi stranki v letu 2015 nastale upravičene stroške. Bistvena dolžnost tožeče stranke po pogodbi je izplačati javna sredstva, bistvena dolžnost tožene stranke pa je izvesti celotni projekt in doseči predvidene cilje in rezultate. Nastanek upravičenih stroškov ni izpolnitev tožene stranke, ampak pogoj za nastanek njene pravice do javnih sredstev, ki se manifestira s potrjenim zahtevkom za izplačilo v posameznem proračunskem letu.
Z dogovorom sta pogodbeni stranki prosto uredili obligacijsko razmerje in so zato ta določila pogodbe postala del materialnega prava, na katerega tožeča stranka opira svoj zahtevek. Tožeča stranka si je tako zagotovila oblikovalno pravico, da odloči o prenehanju pogodbenega razmerja z enostransko odstopno izjavo, kar je tudi izkoristila.
nujna pot - nepravdni postopek - smiselna uporaba določb pravdnega postopka v nepravdnem postopku - udeležba v nepravdnem postopku - udeleženci nepravdnega postopka - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - razširitev predloga - soglasje nasprotnega udeleženca - pravica do izjave - kontradiktornost
Za določitev kroga udeležencev nepravdnega postopka formalni (procesni) pojem stranke ne zadošča, ampak se kombinira z materialnopravnim. Ker je krog udeležencev v nepravdnem postopku drugačen kot v pravdnem postopku, soglasje nasprotnih udeležencev za razširitev predloga nanje ni potrebno.
ZIZ člen 17, 20a, 55, 55/1, 55/1-5, 71, 71/1, 71/1-5, 74. ZN člen 4, 23.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - ugotovitev ničnosti notarskega zapisa - ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - ugovor ničnosti - odlog izvršbe - sodba SEU
V okviru odločitve o ugovoru se sodišče do dolžničinih navedb ni opredeljevalo iz razloga, ker dolžnica v tem delu ugovora ni uveljavljala pravno pomembnih ugovornih razlogov. V tem delu odločbe sodišče prve stopnje pravilno ni opravilo preizkusa skladnosti izvršilnega naslova s prisilnimi predpisi in moralo ter ni bilo dolžno opraviti presoje prava EU glede vprašanja, ali gre za nedopusten pogodbeni pogoj. Navedeno presojo je sodišče prve stopnje opravilo v okviru odločitve o odlogu izvršbe, ki jo je sprejelo po uradni dolžnosti.
kmetijska zemljišča - zakup kmetijskih zemljišč - odstop od najemne pogodbe - odškodnina - škoda - izgubljeni dobiček - amortizacija
Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotnem materialnopravnem stališču sodbe glede stroškov amortizacije gospodarskih objektov in trajnih nasadov. Prvostopenjsko sodišče je namreč pravilno upoštevalo, da tožnik ni bil lastnik objektov in trajnih nasadov in že zato ni podlage za upoštevanje stroška amortizacije, ki pomeni vrednostno izraženo porabo oziroma izrabo sredstva v določenem časovnem obdobju.
ZVEtL-1 člen 18, 19, 19/3, 19/4, 20, 20/1, 20/2, 24, 35, 35/1. SPZ člen 24, 24/1, 24/2.
etažna lastnina - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - zakonske domneve - dejanska razlastitev - ponovno odločanje - dobroverni posestnik - neposredna posest - posredna posest - dejanska posest
Zaradi pomena, ki ga imata zemljiška knjiga in usklajenost zemljiškega katastra ter zemljiške knjige z dejanskim in pravnim stanjem za zagotovitev pravne varnosti prometa z nepremičninami in udeležencev na nepremičninskem trgu, je zakonodajalec ocenil, da je treba zagotoviti čimprejšnjo ureditev doslej neurejenih etažno-lastninskih razmerij. Zato je bil uzakonjen ZVEtL-1, ki je interventni zakon. V skladu z namenom, da osebam, ki s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, omogoči vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, zakon olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev iz ZVEtL-1, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa (18. člen ZVEtL-1). Med udeleženci postopka sodišče spornih dejstev v postopku ne rešuje niti postopka ne prekinja, temveč odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL-1, če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).
OZ člen 154, 154/1, 154/2, 965, 965/1. ZOZP člen 20, 20/1.
direktna tožba oškodovanca - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdno načelo - odgovornost v razmerju s stopnjo krivde - porazdelitev odgovornosti - porazdelitev odgovornosti med imetniki premikajočih se motornih vozil - vzročna zveza - vzrok za prometno nesrečo - vožnja brez vozniškega dovoljenja - prehitra vožnja - vožnja z neosvetljenim vozilom - načelo zaupanja v cestnem prometu - načelo defenzivne vožnje
Pritožba se neutemeljeno zavzema za presojo, da tožnikovo ravnanje (prehitra vožnja) ni bilo vzrok za nesrečo oziroma da ravnanje toženkinega zavarovanca takšno vzročnost izključuje. Res je, da je toženkin zavarovanec tožniku zaprl pot oziroma izsilil prednost, vendar njegovih ravnanj ni mogoče presojati izolirano od tožnikovih ravnanj. Nevarno situacijo na cestišču sta z nespoštovanjem prometnih predpisov ustvarila oba udeleženca prometne nesreče. Tako pravila o prednosti kot tudi pravila o hitrosti sodijo med temeljna prometna pravila. Načelo zaupanja v cestnem prometu, na katerega se sklicuje tožnik, je treba obravnavati v povezavi z načelom defenzivne vožnje, ki prvo načelo omejuje v tem smislu, da udeležencem v cestnem prometu nalaga, da morajo preprečevati nastanek nevarnih položajev in jih reševati tudi, kadar jih niso povzročili sami (pozorni morajo biti na ravnanja drugih udeležencev, ter storiti vse, da preprečijo nevarnost, če ugotovijo, da ti ne ravnajo v skladu s cestnoprometnimi predpisi). Ravnanje toženkinega zavarovanca torej tožnika ni odvezovalo dolžnosti, naloženih z načelom defenzivne vožnje. Šele ob upoštevanju in razumevanju tega načela se razkrije pomen (teža) dveh v postopku ugotovljenih dejstev: (1) Tožnik bi v primeru vožnje z dovoljeno hitrostjo nesrečo lahko preprečil (toženkin zavarovanec bi manever zavijanja varno zaključil). (2) Toženkin zavarovanec bi tožnika lahko opazil na razdalji 100 metrov, kar pomeni, da bi tudi tožnik vožnjo osebnega vozila lahko opazoval na takšni razdalji (ter prepoznal voznikovo namero za zavijanje).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00031068
ZFPPIPP člen 305, 310.. ZIZ člen 254.
postopek osebnega stečaja - ugotovitev obstoja prerekane ločitvene pravice - sporazum o zavarovanju terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice - nevpisana nepremičnina v zemljiški knjigi
Ne gre za primer, ko nepremičnina ne bi bila vpisana v zemljiški knjigi in posledično za ustanovitev zastavne pravice ni mogoče uporabiti postopka, kot ga določa 254. člen ZIZ.
komunalne storitve - plačevanje komunalnih odpadkov - plačilo obveznosti - izvajanje gospodarske javne službe - odvoz komunalnih odpadkov - pristojnosti občine - določitev cene - cena komunalnih storitev - materialnopravna podlaga terjatve - uredba - splošni akt občine - občinski odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki - zabojnik - ugovor zastaranja terjatve - enoletni zastaralni rok
Po 355. členu OZ terjatve, kamor sodi tudi konkretna, zastarajo v enem letu, zastaralni rok pa začne teči po preteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Ob upoštevanju te določbe je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da terjatve po računih, ki so bili izdani od decembra 2016 dalje, niso zastarale. Ker so vse navedene terjatve zapadle v plačilo šele v letu 2017 in kasneje, je zastaralni rok za terjatev po prvem od navedenih računov, začel teči šele 1. 1. 2018 in se do vložitve izvršilnega predloga še ni iztekel.
Stališče toženca, da tožnikovih storitev zbiranja, obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov ni dolžan (v celoti) plačati, je zmotno. Kot je (pravilno) pojasnilo že sodišče prve stopnje, dejstvo, da je količina odpadkov, ki jih toženec odda, manjša kot obračunana količina, ni relevantno. Tožnik namreč to storitev obračunava skladno z Odlokom in sicer glede na prostornino zabojnika in število odvozov. Zabojnik, ki je upoštevan pri konkretnem obračunu, je najmanjši možen in ustreza številu oseb, ki živijo skupaj s tožencem. Tudi dejstvo, da toženec zabojnika ne poseduje, na presojo utemeljenosti zahtevka ne vpliva. Zabojnik si je namreč toženec dolžan sam priskrbeti, na to njegovo obveznost pa zamenjava skupinskih z individualnimi zabojniki nima nobenega vpliva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00030230
ZIZ člen 272. OZ člen 134.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop - kršitev osebnostnih pravic - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime
Pritožnica sodišču prve stopnje neutemeljeno očita nepravilno uporabo restriktivnega pristopa pri izdaji regulacijske začasne odredbe, saj ta ne pomeni, da take začasne odredbe ni mogoče izdati.
določitev preživnine - ocena potreb - potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - zmožnosti staršev - otroški dodatek - dodaten dohodek - razporeditev preživninskega bremena - okoliščine konkretnega primera - relevantno obdobje - dogovor o načinu plačevanja
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo potrebe otrok in ugotovilo preživninske zmožnosti staršev.
Zavrnitev zahtevka je po presoji pritožbenega sodišča pravilna le za obdobje od vložitve tožbe do konca maja 2019, ko je bila končana glavna obravnava, saj se na ta dan odloča o določitvi preživnine, in ne ob izdaji sodbe, ki je bila kasneje.
Toženec je dajal tožnici 300 EUR preživnine in plačeval polovico položnic/stroškov vse od vložitve tožbe, kar je mesečno znašalo preko 500 EUR. Glede na takšne okoliščine, ki kažejo, da je toženec izpolnil v tem obdobju svojo preživninsko obveznost do otrok, je materialnopravno pravilna zavrnitev zahtevka za plačilo obveznosti za to obdobje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031549
SPZ člen 19. ZVEtL-1 člen 30, 30/5, 35, 35/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - arkadni hodnik - možnost dostopa do prostorov - služnost hoje - izvedena pravica - ugotovitev dejanskega stanja - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti - ogled na kraju samem - neizvedba dokaza
V postopku po ZVETL-1 sodišče odloča na podlagi verjetnosti kot znižanega standarda materialne resnice, dejansko stanje pa je bilo dobro razvidno že iz fotografije in skice predlagateljice, zato ogled na kraju samem ni bil potreben.
Dajatveni zahtevek ima za cilj obsodbo tožene stranke na izpolnitev denarne obveznosti, v konkretnem primeru plačila pogodbene kazni. Zato z vložitvijo dajatvene tožbe ugotovitveni interes odpade in ugotovitvena tožba ni dopustna. Glede na navedeno ni pogojev za zavrženje tožbe, s katero tožnik uveljavlja dajatveni zahtevek.
ZPP člen 81, 81/1. ZLS člen 19c, 19c/1. Statut Občine Grosuplje (1999) člen 65, 70.
nalog za izpraznitev poslovnega prostora - krajevna skupnost - pravna subjektiviteta - pravdna stranka - sposobnost biti stranka - odprava pomanjkljivosti - poprava tožbe - statut - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Ker je bila v konkretnem primeru zahteva za izdajo naloga za izpraznitev vložena 27. 9. 2018, je sodišče prve stopnje pri presoji (ne)obstoja pravne subjektivitete tožeče stranke in s tem njene sposobnosti biti stranka pravilno uporabilo ob vložitvi tožbe in odločanju veljavni Statut Občine Grosuplje. Le-ta v 70. členu določa, da obsega lastno premoženje KS le denarna sredstva in pravice, stvarno premoženje KS (premičnine in nepremičnine) pa je premoženje občine.
Iz zaključka sodišča prve stopnje, da tožeča stranka od uveljavitve aktualnega Statuta Občine Grosuplje nima več pravne subjektivitete oziroma ne more samostojno nastopati v pravnem prometu v zvezi z nepremičninami, smiselno izhaja, da ima pravno subjektiviteto v zvezi s temi nepremičninami Občina Grosuplje. Čim pa je tako, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju zahteve za izpraznitev poslovnih prostorov preuranjena, saj bi moralo sodišče najprej pozvati tožečo stranko, da napako odpravi. 81. člen ZPP namreč v prvem odstavku določa, da v primeru, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 33, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 147, 147/1.. OZ člen 147.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - elementi kaznivega dejanja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - denarno povračilo namesto reintegracije - kršitev moralne avtorske pravice
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca delavcu je najstrožja sankcija, ki jo ima delodajalec na voljo v primeru ugotovljenih kršitev delovnopravnih obveznosti delavca. Ker v delovnem pravu velja načelo stopnjevitosti sankcij, je podaja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi rezervirana za najhujše primere kršitev, ko bi bilo od delodajalca nerazumno zahtevati, da delavca kljub njegovi kršitvi zadrži na delu še v času odpovednega roka. Pri tem ocena, kdaj bi bilo od delodajalca to nerazumno pričakovati, temelji na izpolnjenosti dveh pogojev. Prvi pogoj je stvarnega značaja in ga je treba ugotavljati in presojati predvsem glede na naravo, težo in posledice delavčeve kršitve obveznosti iz delovnega razmerja. Drugi pogoj ima osebni značaj in ga je treba presojati ob upoštevanju, kako je ta kršitev vplivala na medsebojna razmerja strank, medsebojno zaupanje, možnosti nadaljnjega sodelovanja in podobno.
Tožena stranka je tožnici v odpovedi očitala, da je na Facebook profilu tožene stranke objavila fotografijo brez dovoljenja avtorja in na fotografijo napisala, da je last tožene stranke. Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru glede na naravo, težo in posledice tožničine kršitve obveznosti iz delovnega razmerja (tj. obveznosti vestnega opravljanja dela iz 33. člena ZDR-1) in glede na vpliv te kršitve na medsebojno razmerje, zaupanje in možnosti nadaljnjega sodelovanja tekom odpovednega roka med pravdnima strankama pravilno zaključilo, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ni bila upravičena sankcija tožene stranke.
Ravnanja direktorja tožene stranke (poskus poslabšanja pogojev dela brez utemeljenega poslovnega razloga, izjava, da bo pozoren na tožničine napake in da bo morala upravičiti svojo plačo, nalaganje prezahtevnih, ponižujočih nalog in nalog pod ravnijo kvalifikacije ter odvzemanje funkcij, odreditev mesta dela z manjšo mizo) kot celota ustrezajo definiciji trpinčenja na delovnem mestu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030935
OZ člen 239, 243.
odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve pogodbe - kršitev pogodbene obveznosti - neizpolnitev obveznosti - poslovna odškodninska obveznost - odškodninsko odgovorna oseba - pravna ali fizična oseba - direktor družbe - ugovor pasivne legitimacije - sklenitelj pogodbe - direktor kot fizična oseba - vsebina pogodbe - obseg škode
Prvotoženec mora svoj znesek plačati na podlagi poslovne odškodninske odgovornosti zaradi neizpolnitve svojega dela pogodbe in ne dela pogodbe, ki se nanaša na tožečo stranko in podjetje.
Pravna podlaga tožbenega zahtevka je 239. člen OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031004
SPZ člen 60, 60/1, 92. ZPP člen 8, 214, 214/2, 285.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - vrnitev stvari - izročitev premičnine - neprerekana dejstva - priznana dejstva - substancirano prerekanje dejstev - vsebinsko zanikanje - ugovorne trditve - trditveno in dokazno breme - posest premičnine - osnovna sredstva - materialno procesno vodstvo - predhodno vprašanje - pridobitev lastninske pravice - prenos lastninske pravice na premičnini - izročitev premičnine v posest - prodajna pogodba - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - plačilo kupnine - stroški postopka
Z listinami in pričami je sodišče zanesljivo ugotovilo, da je bila tožnica tista, ki je sklenila zavezovalni posel (prodajno pogodbo), prodani računalnik prevzela v posest in ga ima sama za svoje potrebe v posesti od nakupa naprej. Po takih dejanskih ugotovitvah je pravno pravilna odločitev, da lastninska pravica na vtoževanem računalniku ni prešla na tožnico kot plačnico računa. Za prenos lastninske pravice na premičninah namreč ne zadošča le obstoj zavezovalnega pravnega posla (prodajne pogodbe) oziroma plačilo kupnine. Lastninska pravica na premičnini se pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja (prvi odstavek 60. člena SPZ).
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva - sporna dejstva o obsegu zapuščine - pravica dedičev - pravica tretjega - lastninska pravica tretjega - pravni interes za vložitev tožbe
V konkretnem primeru ima terjatev do zapustnika glede stvarnopravnega zahtevka tretji, to je kupec, ki ni dedič, zaradi česar ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo.