OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030935
OZ člen 239, 243.
odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve pogodbe - kršitev pogodbene obveznosti - neizpolnitev obveznosti - poslovna odškodninska obveznost - odškodninsko odgovorna oseba - pravna ali fizična oseba - direktor družbe - ugovor pasivne legitimacije - sklenitelj pogodbe - direktor kot fizična oseba - vsebina pogodbe - obseg škode
Prvotoženec mora svoj znesek plačati na podlagi poslovne odškodninske odgovornosti zaradi neizpolnitve svojega dela pogodbe in ne dela pogodbe, ki se nanaša na tožečo stranko in podjetje.
Pravna podlaga tožbenega zahtevka je 239. člen OZ.
V 299. členu ZKP ni nikjer določeno, da je sodišče dolžno vsakemu dokaznemu predlogu ugoditi. V drugem odstavku tega člena je predpisana le splošna dolžnost predsednika senata, da se zadeva vsestransko razišče in hkrati odvrne vse, kar bi zavlačevalo postopek, ne da bi koristilo k razjasnitvi stvari.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00031202
OZ člen 6, 83, 147, 147/1. ZZDej člen 21. ZPKrv-1 člen 3, 3-14, 19, 34. Pravilnik o strokovno medicinskih pogojih za odvzem krvi (2007) člen 6. ZPacP člen 2.
strokovna (medicinska) napaka - odškodninska odgovornost - odgovornost delodajalca - odgovornost zdravstvenega zavoda (bolnišnice) odgovornost za ravnanje delavcev - zdravstvena dejavnost - krvodajalstvo - odvzem krvi - pojasnilna dolžnost - obseg pojasnilne dolžnosti - opustitev pojasnilne dolžnosti - opustitev profesionalne skrbnosti - poškodba živca - zavarovalno kritje - zavarovanje odgovornosti - razlaga pogodbe - solidarna odgovornost - odmera odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - tuja nega in pomoč - primarni in sekundarni strah
Poškodba živca je posledica zapleta po odvzemu krvi na krvodajalski akciji. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da pojasnilna dolžnost ni bila izpolnjena. Celo pri diagnostičnih posegih, ki niso neposredno povezani z zdravljenjem oziroma nimajo terapevtske vrednosti, morajo biti pojasnila tveganj obširnejša. Ta izhodišča je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri presoji ustreznosti danega pojasnila v obravnavani zadevi in primerno težo dalo okoliščini, da poseg ni bil ne terapevtski ne diagnostičen in je prinesel korist le tretjim osebam, ki kri potrebujejo, zato bi morala biti krvodajalka podrobno seznanjena s tveganjem zapletov. Hipotetična domneva, da tako majhno tveganje pri razumnem človeku ne bi vplivalo na njegovo privolitev v poseg, v primeru krvodajalcev, ni mogoče uporabiti niti se te dolžnosti ni mogoče izogniti z navedbo, da je bila krvodajalka po osnovni izobrazbi medicinska sestra.
Ker krvodajalec zdravstvenih storitev ne potrebuje, ni pacient v smislu 16. točke 2. člena, četudi je preskrba s krvjo in krvnimi pripravki zdravstvena dejavnost na podlagi 21. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti.
Prav zaradi posebnega položaja krvodajalcev se od zdravstvenih delavcev pričakuje, da bodo krvodajalce zelo natančno poučili o možnih negativnih posledicah, ne pa da se bodo temu izognili, zato da to ne bi vplivalo na upad krvodajalcev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - rok za podajo odpovedi
ZDR-1 ne določa roka, v katerem mora delodajalec odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela. V četrtem odstavku 125. člena določa le, da mora biti razlog za redno odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela podan ob poteku poskusne dobe.
ZDR-1 v 125. členu ne določa, da mora delodajalec delavca seznaniti, kako oziroma na kakšen način bo posamezne naloge ocenil in da bi bila tožena stranka dolžna konkretizirati razloge (napake), zaradi katerih bo podala negativno oceno poskusnega dela.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - strah - primarni in sekundarni strah - individualizacija odškodnine
Podlago za presojo utemeljenosti in odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo iz naslova strahu, glede na določila 179. člena OZ, predstavljata intenziteta in dolžina trajanja strahu. Opredelitev strahu glede na to, kaj ga je pri oškodovancu izzvalo ter s tem delitev strahu na primarni in sekundarni strah, tako ne opredeljujeta samostojnih podlag za priznanje oziroma odmero odškodnine iz naslova strahu. Strah, ki ga utrpi oškodovanec, tako predstavlja enotno podlago za presojo utemeljenosti in odmere odškodnine iz tega naslova. Ob presojanju izpolnjenosti pogoja za priznanje takšne odškodnine in odmere odškodnine oškodovancu iz naslova strahu, je tako potrebno izhajati iz "obeh vrst" strahu (t.i. primarnega in sekundarnega strahu), skupaj oziroma povezano.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je kršil obveznosti iz delovnega razmerja, kršil jih je s tem, ko ni posredoval dokumentov, ki jih je toženka upravičeno zahtevala od njega, ker ji ni podal odgovorov na vprašanja, ki mu jih je zastavila, in ker se ni udeležil sestanka v tujini oziroma ker se v zvezi s tem sestankom ni odzival na elektronska sporočila toženke in ni potrdil predlaganega termina. Gre za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki jo je tožnik storil namenoma (naklepno).
izročitev nepremičnine kupcu - dom dolžnika - pravna posledica opustitve pravnega pouka - drugo sredstvo izvršbe - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - trditveno in dokazno breme dolžnika
Poučevanje stranke ni namenjeno samemu sebi, kršitev dolžne skrbnosti pa tudi sama po sebi še ne more pomeniti razloga za razveljavitev sklepa o izročitvi. Gola kršitev, ne da bi pritožnik vsaj sedaj (višjemu) sodišču pokazal na premoženje, ki bi zadoščalo za poplačilo obveznosti, ne more zadoščati za razveljavitev sklepa o izročitvi.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031151
ZZZDR člen 51, 52, 56, 58, 59. SPZ člen 20, 59, 72, 95, 96, 100, 101. OZ člen 190. ZNP člen 112, 113, 115, 117, 118. ZNP-1 člen 149, 154, 155. ZPP člen 21.
skupno premoženje - skupna lastnina - neupravičena obogatitev - nemožnost uporabe - delitev skupnega premoženja - delitev skupne lastnine - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - premoženjska razmerja med zakoncema - ureditev razmerja med skupnimi lastniki - razmejitev med pravdnim in nepravdnim postopkom - najemnina - plodovi - realna subrogacija - temeljna načela obligacijskega prava - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo - neenotna sodna praksa
Najemnine, ki so zapadle v plačilo oziroma so bile pridobljene po razvezi zakonske zveze, ne povečujejo obsega skupnega premoženja. Za te najemnine zato ne more veljati premoženjskopravni režim zakoncev, kot ga določa ZZZDR in kot to velja za civilne plodove, ki so bili pridobljeni v času zakonske zveze ter so zato del skupnega premoženja.
Tožnica ne uveljavlja petitorne zaščite, tudi ne zahteva, da se določi drugačen način uporabe poslovnega prostora, zahteva pa, da ji toženec povrne koristi, ki jih je pridobil, s tem, ko je najemnine po razvezi zakonske zveze v celoti zadržal zase. Ko gre za vprašanje utemeljenosti povračilnega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve, kot ga uveljavlja tožnica v tem pravdnem postopku, je težko zagovarjati tezo, da bi se o tem pravovarstvenem zahtevku lahko odločalo v nepravdnem postopku, kot načinu ureditve razmerij med skupnimi lastniki v smislu 112. člena ZNP in 115. člen ZNP.
Če se pravdni stranki nista dogovorili o delitvi civilnih plodov in je tožnica od toženca zahtevala, da ji plača del prejetih najemnin, je pravna podlaga za presojo utemeljenosti terjatve v zakonskih določbah o neupravičeni obogatitvi
odgovornost dediča za zapustnikov dolg - vrednost podedovanega premoženja - vrednost zapuščine - ugotovitev vrednosti podedovanega premoženja - solastniški delež na nepremičnini - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - stanje na dan zapustnikove smrti - tržna vrednost nepremičnine - metoda primerljivih prodaj
Za uporabo 142. člena ZD je pravno odločilna le vrednost dediščine ob smrti zapustnika. Če je bil predmet dedovanja le del nepremičnine, je vrednost podedovanega premoženja lahko le (o)cena solastniškega dela, saj je zgolj ta predstavljal zapuščino. Vprašati se je torej treba, koliko je bil na dan smrti vreden zapustnikov solastniški delež nepremičnine, in ne, za koliko bi bilo celotno nepremičnino tega dne mogoče prodati. Dejstvi, da je druga solastnica tudi ena od dedinj in da so dediči kasneje prodali celo nepremičnino, sodita v sklop kasneje nastalih, ki ne vplivajo na določitev vrednosti. Povedano drugače: treba se je vprašati, za koliko bi bilo na dan zapustnikove smrti mogoče unovčiti njegovo/podedovano premoženje, ki ga predstavlja solastniški delež.
ZD člen 77, 196, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1. ZPP člen 319, 319/1, 319/2.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva o veljavnosti oporoke - lastnoročna oporoka - uničenje oporoke - rekonstrukcija oporoke - že pravnomočno razsojena stvar - pravnomočna sodba - istovetnost tožbenega zahtevka - ničnost oporoke - kopija oporoke
Ker je predlagateljica trdila, da je oporoka uničena, ima pa fotokopijo, je sodišče moralo prekiniti postopek in ji dati možnost, da dokazuje pravnorelevantna dejstva iz 77. člena ZD.
Pravnomočna postane odločitev o tožbenem zahtevku in ne vsebina obrazložitve sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031004
SPZ člen 60, 60/1, 92. ZPP člen 8, 214, 214/2, 285.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - vrnitev stvari - izročitev premičnine - neprerekana dejstva - priznana dejstva - substancirano prerekanje dejstev - vsebinsko zanikanje - ugovorne trditve - trditveno in dokazno breme - posest premičnine - osnovna sredstva - materialno procesno vodstvo - predhodno vprašanje - pridobitev lastninske pravice - prenos lastninske pravice na premičnini - izročitev premičnine v posest - prodajna pogodba - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - plačilo kupnine - stroški postopka
Z listinami in pričami je sodišče zanesljivo ugotovilo, da je bila tožnica tista, ki je sklenila zavezovalni posel (prodajno pogodbo), prodani računalnik prevzela v posest in ga ima sama za svoje potrebe v posesti od nakupa naprej. Po takih dejanskih ugotovitvah je pravno pravilna odločitev, da lastninska pravica na vtoževanem računalniku ni prešla na tožnico kot plačnico računa. Za prenos lastninske pravice na premičninah namreč ne zadošča le obstoj zavezovalnega pravnega posla (prodajne pogodbe) oziroma plačilo kupnine. Lastninska pravica na premičnini se pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja (prvi odstavek 60. člena SPZ).
nujna pot - nepravdni postopek - smiselna uporaba določb pravdnega postopka v nepravdnem postopku - udeležba v nepravdnem postopku - udeleženci nepravdnega postopka - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - razširitev predloga - soglasje nasprotnega udeleženca - pravica do izjave - kontradiktornost
Za določitev kroga udeležencev nepravdnega postopka formalni (procesni) pojem stranke ne zadošča, ampak se kombinira z materialnopravnim. Ker je krog udeležencev v nepravdnem postopku drugačen kot v pravdnem postopku, soglasje nasprotnih udeležencev za razširitev predloga nanje ni potrebno.
kmetijska zemljišča - zakup kmetijskih zemljišč - odstop od najemne pogodbe - odškodnina - škoda - izgubljeni dobiček - amortizacija
Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotnem materialnopravnem stališču sodbe glede stroškov amortizacije gospodarskih objektov in trajnih nasadov. Prvostopenjsko sodišče je namreč pravilno upoštevalo, da tožnik ni bil lastnik objektov in trajnih nasadov in že zato ni podlage za upoštevanje stroška amortizacije, ki pomeni vrednostno izraženo porabo oziroma izrabo sredstva v določenem časovnem obdobju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031548
ZPP člen 8, 355, 355/1, 360, 360/3.
ponovno odločanje o zadevi - zmotno materialnopravno stališče sodišča - neopredelitev do odločilnih dejstev - sofinanciranje projekta - vrnitev prejetih sredstev - pogodbena podlaga tožbenega zahtevka - nenamenska poraba sredstev - dokazno breme - zahtevana dokumentacija - pomanjkljiva dokazna ocena - neodpravljiva pomanjkljivost - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - načelo ekonomičnosti postopka
Odločilno vprašanje v tej zadevi je, ali so bila sredstva, ki jih je tožeča stranka nakazala prvotno drugo toženi stranki za sofinanciranje projekta, porabljena namensko ali nenamensko, ter če in kako za to, da poraba ni bila namenska, odgovarja tožena stranka. Dokazno breme o tem, da so bila sredstva porabljena namensko, je na toženi stranki.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00032803
ZDR-1 člen 156, 156/1, 156/2, 156/3.. ZSSloV člen 53, 53/2.. ZObr člen 97f, 97f/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
V postopku pred sodiščem prve stopnje tožena stranka ni trdila, da je tožniku zagotavila tedenski počitek, na podlagi tretjega odstavka 156. člena ZDR-1 in da so obstajali objektivni, tehnični in organizacijski razlogi dela na dan tedenskega počitka ter mu je zato zagotavila tedenski počitek na drug dan v tednu, tako da bi tožniku zagotovila, v obdobju 14 zaporednih dni, najmanj dvakrat po 24 neprekinjenih ur počitka. Priči sta namreč izpovedali, da je tožena stranka pripadnikom SV zagotavljala praviloma tedenski počitek v nedeljo, če je bil pripadnik v nedeljo dežuren, pa kakšen drug dan v tednu.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva - sporna dejstva o obsegu zapuščine - pravica dedičev - pravica tretjega - lastninska pravica tretjega - pravni interes za vložitev tožbe
V konkretnem primeru ima terjatev do zapustnika glede stvarnopravnega zahtevka tretji, to je kupec, ki ni dedič, zaradi česar ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo.
SPZ člen 212, 217, 217/1, 219, 271. ZTLR člen 12. ZVEtL-1 člen 43.
prepoved vznemirjanja lastnika - skupni lastniki - pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - pravica uporabe
ZVEtL-1 ne predstavlja samostojne pravne podlage za pridobitev lastninske pravice na zemljišču, temveč le podlago za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča, na katerem so lastniki stavbe po materialnem pravu pridobili in zadržali lastninsko pravico.
OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00030230
ZIZ člen 272. OZ člen 134.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop - kršitev osebnostnih pravic - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime
Pritožnica sodišču prve stopnje neutemeljeno očita nepravilno uporabo restriktivnega pristopa pri izdaji regulacijske začasne odredbe, saj ta ne pomeni, da take začasne odredbe ni mogoče izdati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00030633
OZ člen 198. URS člen 33.
uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena obogatitev - uporaba stanovanja brez pravne podlage - uporabnina - varstvo lastninske pravice - nakup nepremičnine na javni dražbi - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - omejitve pri uporabi nepremičnine - pravica dostopa do nepremičnine - višina najemnine
Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 117/2017 pojasnilo, da v razmerju lastnik - nelastnik zadošča, da lastnik zatrjuje in dokaže, da je sam lastnik sporne nepremičnine, da jo toženec brezplačno uporablja in da za brezplačno uporabo nima pravne podlage. Stališče, ki bi lastnikov položaj zaostrovalo bolj, kot je obrazloženo, bi po mnenju Vrhovnega sodišča pretirano poseglo v ustavno varovano lastninsko pravico.