seznam dolžnikovega premoženja - denarna kazen - izterjava izrečene denarne kazni po uradni dolžnosti - nemožnost izterjave - sprememba denarne kazni v kazen zapora - znižanje kazni
Odvzem prostosti, do katerega lahko pride, če dolžnik ne plača izrečene denarne kazni in izterjava le-te po uradni dolžnosti ni možna, ni kaznovalna sankcija, temveč je njen namen vplivati na voljo dolžnika, da razkrije svoje premoženje. Izvršilno sodišče pa s sklepom odloči, da se dolžnik ne kaznuje ali da se kazen zniža, če poravna obveznost ali posreduje podatke, ki omogočajo opravo izvršbe.
razveza pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razlogi za razvezo pogodbe - nevzdržnost skupnega življenja - spremenjene razmere - neizpolnjevanje obveznosti - ogroženost življenja - ohranitev pogodbe v veljavi - plačilo domske oskrbe
Neznosnost skupnega življenja je zadosten in samostojen razlog za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Ta razvezni razlog ni odvisen od obstoja razveznih razlogov oziroma pogojev po tretjem odstavku 561. člena OZ (neizpolnjevanje obveznosti) ali po prvem odstavku 562. člena OZ (spremenjene razmere po sklenitvi pogodbe). Neupoštevno je zato tako opozarjanje na aleatorno naravo pogodbe o dosmrtnem preživljanju in na nepravilno napolnitev pravnega standarda spremenjenih razmer, kot tudi izpostavljanje dejstva, da je toženec svoje pogodbene obveznosti 10 let izpolnjeval.
stvarna pristojnost - začetek glavne obravnave - nov postopek pred sodiščem prve stopnje - sprememba obtožnice
Stvarne pristojnosti sodišč v kazenskem postopku ne določata pravilno poimenovanje obtožnega akta in pravilna navedba kaznivega dejanja, temveč dejstva in okoliščine iz 25. člena ZKP.
Po prvem odstavku 397. člena ZKP je predlog za novo sojenje obtožnica, o kateri je bilo odločeno z razveljavljeno sodbo in ne prvotna obtožnica, če je bila ta kasneje spremenjena.
Ker obveznost izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila oziroma priznanja lastninske pravice predstavlja bistveni element izjave o plačilu, ni materialnopravne podlage za ugotovitev ničnosti izjave v zahtevanem delu (88. člen OZ). Delna ničnost se namreč ne more nanašati na bistvene elemente pogodbe, brez katerih stranki pogodbe ne bi sklenili.
O sodbi presenečenja govorimo, kadar sodišče odločitev opre na pravno podlago, ki je stranka ob zadostni procesni skrbnosti ni mogla predvideti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00031202
OZ člen 6, 83, 147, 147/1. ZZDej člen 21. ZPKrv-1 člen 3, 3-14, 19, 34. Pravilnik o strokovno medicinskih pogojih za odvzem krvi (2007) člen 6. ZPacP člen 2.
strokovna (medicinska) napaka - odškodninska odgovornost - odgovornost delodajalca - odgovornost zdravstvenega zavoda (bolnišnice) odgovornost za ravnanje delavcev - zdravstvena dejavnost - krvodajalstvo - odvzem krvi - pojasnilna dolžnost - obseg pojasnilne dolžnosti - opustitev pojasnilne dolžnosti - opustitev profesionalne skrbnosti - poškodba živca - zavarovalno kritje - zavarovanje odgovornosti - razlaga pogodbe - solidarna odgovornost - odmera odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - tuja nega in pomoč - primarni in sekundarni strah
Poškodba živca je posledica zapleta po odvzemu krvi na krvodajalski akciji. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da pojasnilna dolžnost ni bila izpolnjena. Celo pri diagnostičnih posegih, ki niso neposredno povezani z zdravljenjem oziroma nimajo terapevtske vrednosti, morajo biti pojasnila tveganj obširnejša. Ta izhodišča je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri presoji ustreznosti danega pojasnila v obravnavani zadevi in primerno težo dalo okoliščini, da poseg ni bil ne terapevtski ne diagnostičen in je prinesel korist le tretjim osebam, ki kri potrebujejo, zato bi morala biti krvodajalka podrobno seznanjena s tveganjem zapletov. Hipotetična domneva, da tako majhno tveganje pri razumnem človeku ne bi vplivalo na njegovo privolitev v poseg, v primeru krvodajalcev, ni mogoče uporabiti niti se te dolžnosti ni mogoče izogniti z navedbo, da je bila krvodajalka po osnovni izobrazbi medicinska sestra.
Ker krvodajalec zdravstvenih storitev ne potrebuje, ni pacient v smislu 16. točke 2. člena, četudi je preskrba s krvjo in krvnimi pripravki zdravstvena dejavnost na podlagi 21. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti.
Prav zaradi posebnega položaja krvodajalcev se od zdravstvenih delavcev pričakuje, da bodo krvodajalce zelo natančno poučili o možnih negativnih posledicah, ne pa da se bodo temu izognili, zato da to ne bi vplivalo na upad krvodajalcev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00030254
ZIZ člen 24. ZPP člen 337, 337/1. ZGD-1 člen 580, 580/6.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - prehod terjatve - pripojitev - univerzalno pravno nasledstvo - dovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je bil po javno objavljenih podatkih sodnega registra prvotni upnik s pogodbo pripojen k pritožniku. Z vpisom pripojitve v register je prevzeta družba prenehala in bila izbrisana iz sodnega registra. Sodišče prve stopnje se do pripojitve in njenih pravnih posledic ni v ničemer opredelilo, pritožnikove navedbe pa kljub temu, da so prvič podane v pritožbi, tudi ne predstavljajo nedovoljenih pritožbenih novot. Predlog upnika namreč ni vedno opredelilni element 24. člena ZIZ in sodišče lahko v nekaterih primerih, kamor sodi tudi prenehanje pravne osebe zaradi pripojitve, celo sámo, brez predloga nadaljuje postopek z novim upnikom. S pripojitvijo namreč na prevzemno družbo preide vse premoženje ter pravice in obveznosti pripojene družbe in prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila pripojena družba.
Ob prej ugotovljenih procesnih dejstvih, da je bil obdolženec pravilno poučen o tem, da v primeru, da ne bo podal pisnega zagovora oziroma zahteval svojega zaslišanja in da mora do konca postopka pred sodiščem prve stopnje navesti vsa dejstva in okoliščine v svojo korist, sicer jih kasneje v postopku več ne bo mogel uveljavljati, je pritožba s takimi navedbami prekludirana. Pri uveljavljanju zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov mora namreč pritožnik za verjetno izkazati, da brez svoje krivde teh dejstev in dokazov ni mogel uveljavljati že v postopku na prvi stopnji, česar pa pritožba ob predložitvi izjave, ki jo je podpisal N. C. 17. 10. 2019 ni izkazala, zato je s takim, prvič v pritožbenem postopku predloženim dokazom prekludirana, zaradi česar pritožbi tudi ni priznati uspeha pri uveljavljanju pritožbenega razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, sodišče prve stopnje pa je postopalo pravilno, ko je svojo odločitev vezalo na dejanske ugotovitve v obdolžilnem predlogu, katerim obdolženec tekom postopka nikoli ni nasprotoval, čeprav je bil k temu pravilno pozvan.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 383a, 383a/3, 383b, 384, 386, 386/1, 401, 401/1, 403. URS člen 33. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ugovor stečajnega upravitelja - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - stečajna masa - sporazumno prenehanje delovnega razmerja - dolžnost sodelovanja - poročanje upravitelju - pravica do zasebne lastnine - brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj
Četudi je dolžnik sredstva, ki jih je prejel od bodočega delodajalca namenil za to, da si zagotovi ustrezno zaposlitev, ga to ne odvezuje drugih obveznosti, ki jih ima v samem postopku odpusta obveznosti. Ker teh obveznosti ni spoštoval, gre za ravnanja, ki pomenijo samovoljno razpolaganje s sredstvi, ki bi lahko tvorila stečajno maso. Kršitev obveznosti iz določbe 386. člena ZFPPIPP predstavljajo razlog za ugovor zoper odpust obveznosti.
Sporazumna prekinitev delovnega razmerja tudi po presoji pritožbenega sodišča pomeni delovanje v nasprotju z obveznostjo iz 1. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032880
ZDR-1 člen 13, 13/1, 17, 17/2.. OZ člen 20, 20/3.
pogajanja pred sklenitvijo pogodbe - pogodba o zaposlitvi - odškodninska odgovornost delavca - izgubljen dobiček
Podrejenost delavca je prepoznana že v fazi sklepanje pogodbe o zaposlitvi. V drugem odstavku 17. člena ZDR-1 je tako določeno, da mora delodajalec delavcu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, pri čemer sankcije, ki bi zadele delavca, če predloga ne sprejme, niso predpisane (ni določeno, kot npr. v drugem in tretjem odstavku 20. člena OZ, da bi delavec, ki ne sprejme predlagane pogodbe o zaposlitvi, odškodninsko odgovarjal). Glede na takšno specialno ureditev v ZDR-1, ki daje delavcu čas za premislek, ali bo sklenil pogodbo o zaposlitvi, po tem ko je že v celoti določena njena vsebina, se zastavlja vprašanje, ali se njegova odgovornost, če nato ponujene pogodbe o zaposlitvi ne sprejme, sploh lahko presoja na podlagi tretjega odstavka 20. člena OZ.
Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je toženec pogajanja opustil iz utemeljenega razloga oziroma da je imel pravno upošteven razlog, da po pogajanjih s toženko aneksa k pogodbi o zaposlitvi (nove pogodbe o zaposlitvi) ni sklenil.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je kršil obveznosti iz delovnega razmerja, kršil jih je s tem, ko ni posredoval dokumentov, ki jih je toženka upravičeno zahtevala od njega, ker ji ni podal odgovorov na vprašanja, ki mu jih je zastavila, in ker se ni udeležil sestanka v tujini oziroma ker se v zvezi s tem sestankom ni odzival na elektronska sporočila toženke in ni potrdil predlaganega termina. Gre za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki jo je tožnik storil namenoma (naklepno).
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 126, 126/2, 128, 128/1, 357, 357/1.
stečajni postopek nad pravno osebo - zastopanje stečajnega dolžnika - soglasje za plačilo stroškov - stroški odvetniških storitev - opravila, ki so vključena v nagrado stečajnega upravitelja - zavrnitev predloga - procesna legitimacija drugih oseb do vložitve pritožbe - izvajalec storitve - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Sodišče prve stopnje je odločitev, da ne izda upravitelju soglasja za plačilo stroškov opravljenih odvetniških storitev utemeljilo na dveh dejanskih podlagah. Pojasnilo je, da okrajno sodišče teh stroškov stečajnemu dolžniku ni priznalo kot nujno potrebnih stroškov za odločitev v postopku zavarovanja terjatev in še, da bi lahko v izogib stroškom za odvetniške storitve upravitelj sam odgovoril na dopolnitev ugovora zoper izdani sklep o zavarovanju (tem bolj, ker je tudi sam odvetnik). S tem je presodilo, da ne gre za opravila iz sedmega odstavka 103. člena ZFPPIPP. Posledično to pomeni, da gre za opravila, ki so vključena v upraviteljevo nagrado. S tem pa je smiselno upravitelju naložilo, da te stroške krije sam v breme svojih nagrad. S to odločitvijo je poseglo v pravice in dolžnosti upravitelja, ne pa izvajalca, ki je delo opravil namesto upravitelja.
Pooblaščena odvetniška družba iz naslova pooblastilnega razmerja s stečajnim dolžnikom ne pridobi v stečajnem postopku, ki se vodi nad dolžnikom, ki je pravna oseba, niti statusa stranke niti organa tega postopka. Zato niti kot stranka, niti kot organ postopka nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep stečajnega sodišča.
Izvajalci storitev za stečajnega dolžnika ali za stečajnega upravitelja imajo v stečajnem postopku nad dolžnikom položaj drugih oseb. Ker ZFPPIPP ne podeljuje drugim osebam pravice do pritožbe zoper sklep, s katerim stečajno sodišče zavrne upravitelju soglasje k plačilu določenih stroškov iz stečajne mase, pomeni, da pritožba drugih oseb zoper tak sklep ni dovoljena.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - izbris iz kazenske evidence - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor
Sodišče prve stopnje je po uradni dolžnosti ugotovilo obstoj ovire za odpust obveznosti na podlagi podatkov iz kazenske evidence za dolžnico. Zato razlogi, ki se nanašajo na ravnanje dolžnice in ki naj bi pomenili zlorabo pravice do odpusta obveznosti, za odločitev o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti po drugem odstavku 400. člena ZFPPIPP, niso bili pomembni.
vožnja pod vplivom mamil - ugotavljanje prisotnosti presnovkov prepovedanih drog v krvi - metadon
Obdolženec je torej ob oceni lečečega zdravnika, da je vključen v vzdrževalni metadonski program, v katerem prejema medikamentozno terapijo (zdravilo Substitol), sposoben za voznika motornih vozil, saj so v obravnavanem postopku v obdolženčevi krvi bile ugotovljene identične snovi, ki jih obdolženec prejema v vzdrževalni metadonski terapiji.
preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - čas oprave - meritev stopnje alkoholiziranosti - vožnja pod vplivom alkohola
Nosilno vprašanje, ki ga problematizira pritožba je torej v tem, ali je zoper obdolženca bil postopek alkoholiziranosti voden zakonito ali ne in v tem svojstvu, ali prevaga pri teh ugotovitvah zagovor obdolženca, ki je trdil, da policist njegove zahteve po odlogu postopka preizkusa z indikatorjem za 15 minut ni hotel upoštevati ali pa trditev predlagatelja, da je ta čas glede na izpoved policista (20 do 30 minut) bil spoštovan. Prvo sodišče je v tem delu, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, verjelo policistoma, da je obdolženec preizkus z alkotestom opravil šele po nekaj minutnem prigovarjanju, policist P. pa je s preizkusom nadaljeval zato, ker mu je obdolženec kot zadnji čas zaužitja alkohola navajal 20 minut pred tem. Prepričljivosti izpovedbe policista P. ni omajal niti obdolženčev prijatelj - priča G., ki je obdolženčev zagovor o pitju alkohola 2 do 3 minute pred odrejenim preizkusom alkoholiziranosti sicer potrdil, kar pa je prvo sodišče ob poznavanju prometnih razmer na relaciji P. (kraj storitve prekrška) tudi po prepričanju pritožbenega sodišča izkustveno pravilno in prepričljivo ovrglo s tem, da je šlo za mestno vožnjo s semaforizacijo in omejitvijo hitrosti, kar je povsem ustrezalo preteku časa 15 minut, kolikor je od zadnjega zaužitja alkohola predviden za odlog. Pritožba skuša torej dokazno oceno izvedenih dokazov, zlasti zaslišanje obeh policistov izpodbiti z lastnim vrednotenjem izvedenih dokazov in neverodostojnost policistov utemeljuje tudi s tem, da prvo sodišče glede prekrškov v ustavitvenem delu sodbe policistom ni verjelo, ko pa je bil obdolženec spoznan za odgovornega, pa ugotavlja drugačno stanje. V ustavitvenem delu je torej šlo za ugotavljanje povsem drugih dejstev in okoliščin, kot v delu, v katerem je bil obdolženec spoznan za odgovornega. V nasprotju s pritožbo je v tem delu sodišče prve stopnje sprejelo zagovor obdolženca, da ni šlo za naklepno neupoštevanje policistovih odredb in da je obdolženec policistov ukaz upošteval, ni pa te odločitve prvo sodišče tako, kot netočno trdi obramba, gradilo na neverodostojnih izpovedih obeh policistov. Ali povedano še drugače: ne more biti avtomatizma pri dokazni oceni obdolženčevega zagovora v ustavitvenem delu in v delu, ko je obdolženec spoznan za odgovornega. Za vsak prekršek posebej mora namreč sodišče ugotoviti vsa pravno relevantna dejstva in okoliščine glede očitka o kršitvi zapovednih norm in nato s temeljito dokazno oceno tudi presoditi, ali je obdolžencu glede na ugotovljeno dejansko stanje mogoče očitati tudi krivdo za očitano protipredpisno ravnanje za vsak prekršek posebej.
ZPP člen 358, 358-5, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 131, 140, 171.
odškodninska odgovornost - odgovornost izvajalca športne in rekreativne dejavnosti - poškodba pri izvajanju športne aktivnosti - nesreča pri sankanju - ukrepi za zagotavljanje varnosti - povprečna skrbnost oškodovanca - opustitev skrbi za lastno varnost - soodgovornost za škodo - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Organizator nočnega sankanja odgovarja samo za škodo, ki je posledica njegove neskrbnosti, ne pa tudi za škodo zaradi tveganja, ki ga sankanje kot rekreativna športna dejavnost prinaša samo po sebi. Možnost, da bo sankač med sankanjem (zaradi prehitre vožnje, neustrezne izbire smeri vožnje in podobno) izgubil oblast nad sanmi, je za to dejavnost običajna in pričakovana. Temu riziku se je tožnik, ki se je prostovoljno udeležil sankanja, izpostavil sam.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k več objektom - javno dobro - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pojem nepremičnine - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - prostorski akti - dejanska raba površin
Sodišče prve stopnje je tudi na ogledu ugotovilo dejstva, ki potrjujejo ugotovitve izvedenke in tesno funkcionalno povezanost piazzette s stavbami etažnih lastnikov in z objekti, ki se nahajajo pod stavbami oziroma pod piazzetto.
SPZ člen 212, 217, 217/1, 219, 271. ZTLR člen 12. ZVEtL-1 člen 43.
prepoved vznemirjanja lastnika - skupni lastniki - pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - pravica uporabe
ZVEtL-1 ne predstavlja samostojne pravne podlage za pridobitev lastninske pravice na zemljišču, temveč le podlago za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča, na katerem so lastniki stavbe po materialnem pravu pridobili in zadržali lastninsko pravico.
V 299. členu ZKP ni nikjer določeno, da je sodišče dolžno vsakemu dokaznemu predlogu ugoditi. V drugem odstavku tega člena je predpisana le splošna dolžnost predsednika senata, da se zadeva vsestransko razišče in hkrati odvrne vse, kar bi zavlačevalo postopek, ne da bi koristilo k razjasnitvi stvari.
odgovornost izdajatelja časopisa - odškodninska odgovornost novinarja - elementi odškodninskega delikta - protipravnost ravnanja novinarja - poročanje o dejstvih - interes javnosti - članek v medijih - skrbno ravnanje novinarja - objektivno poročanje novinarja - razžalitev dobrega imena in časti - razžalitev v tisku
Tožnik ni uspel izkazati protipravnosti postopanja toženke oziroma njene novinarke A. A., ki bi morala biti podana za prisojo odškodnine iz 179. člena OZ. Ni uspel izkazati, da naj bi bila vsebina spornega članka neresnična in da je bil ta objavljen z namenom zaničevanja.
Toženka v konkretnem primeru ni poročala o tem, da bi bil tožnik obsojen, ampak da je dejanja osumljen in da policija preiskuje domnevna spletna goljufanja, prav tako pa tudi, da je obveščenost o kazenskih postopkih (oziroma o obstoju utemeljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in da policija dejanje preiskuje) v legitimnem interesu javnosti.
krivdna odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - padec na mokrih stopnicah - dokazni standard verjetnosti - soprispevek oškodovanca - nepazljivost oškodovanca - poškodba zapestja - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Zmoten je pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo do časovne razlike med pomivanjem stopnic in tožnikovim padcem. V tem primeru niti ne gre za dveurno razliko, kot želi prikazati pritožba. Prvo sodišče je izhajalo iz trditvene podlage, izpovedb tožnika in prič ter s standardom verjetnosti ugotovilo, da so bile stopnice zaradi brisanja z mokro krpo v času tožnikovega padca še vedno mokre in posledično spolzke. Trditvena podlaga in izpovedbe niso dale natančnega odgovora o času brisanja (priča A. Š. je povedal, da so bile brisane med 9. in 10. uro), niti glede časa tožnikovega padca – tožnik je zatrjeval, da se je škodni dogodek pripetil pred 12. uro. Toženkina pritožba graja uporabo dokaznega standarda verjetnosti. Vendar pa je graja glede na zadovoljivo pojasnilo prvega sodišča, da zaradi časovnega odmika dogodkov od zaslišanih ni mogoče pričakovati, da bodo čisto natančno določili čas nastanka škodnega dogodka, neutemeljena. Res je treba za meritorno odločanje trditve o pravnorelevantnih dejstvih dokazati tako, da je izključen vsak razumen dvom v njihovo resničnost. Kadar pa je zaradi specifičnosti relevantnega dejstva takšen dokazni standard nedosegljiv, obstaja v sodni praksi možnost njegovega znižanja, tako da sodišče šteje relevantno dejstvo za dokazano že na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti o njegovem obstoju, ne pa na podlagi prepričanja. Tudi po oceni pritožbenega sodišča predstavljeni položaji upravičujejo olajšanje dokaznega bremena glede izpostavljenih časovnih komponent.