DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031151
ZZZDR člen 51, 52, 56, 58, 59. SPZ člen 20, 59, 72, 95, 96, 100, 101. OZ člen 190. ZNP člen 112, 113, 115, 117, 118. ZNP-1 člen 149, 154, 155. ZPP člen 21.
skupno premoženje - skupna lastnina - neupravičena obogatitev - nemožnost uporabe - delitev skupnega premoženja - delitev skupne lastnine - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - premoženjska razmerja med zakoncema - ureditev razmerja med skupnimi lastniki - razmejitev med pravdnim in nepravdnim postopkom - najemnina - plodovi - realna subrogacija - temeljna načela obligacijskega prava - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo - neenotna sodna praksa
Najemnine, ki so zapadle v plačilo oziroma so bile pridobljene po razvezi zakonske zveze, ne povečujejo obsega skupnega premoženja. Za te najemnine zato ne more veljati premoženjskopravni režim zakoncev, kot ga določa ZZZDR in kot to velja za civilne plodove, ki so bili pridobljeni v času zakonske zveze ter so zato del skupnega premoženja.
Tožnica ne uveljavlja petitorne zaščite, tudi ne zahteva, da se določi drugačen način uporabe poslovnega prostora, zahteva pa, da ji toženec povrne koristi, ki jih je pridobil, s tem, ko je najemnine po razvezi zakonske zveze v celoti zadržal zase. Ko gre za vprašanje utemeljenosti povračilnega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve, kot ga uveljavlja tožnica v tem pravdnem postopku, je težko zagovarjati tezo, da bi se o tem pravovarstvenem zahtevku lahko odločalo v nepravdnem postopku, kot načinu ureditve razmerij med skupnimi lastniki v smislu 112. člena ZNP in 115. člen ZNP.
Če se pravdni stranki nista dogovorili o delitvi civilnih plodov in je tožnica od toženca zahtevala, da ji plača del prejetih najemnin, je pravna podlaga za presojo utemeljenosti terjatve v zakonskih določbah o neupravičeni obogatitvi
Dajatveni zahtevek ima za cilj obsodbo tožene stranke na izpolnitev denarne obveznosti, v konkretnem primeru plačila pogodbene kazni. Zato z vložitvijo dajatvene tožbe ugotovitveni interes odpade in ugotovitvena tožba ni dopustna. Glede na navedeno ni pogojev za zavrženje tožbe, s katero tožnik uveljavlja dajatveni zahtevek.
ZPP člen 81, 81/1. ZLS člen 19c, 19c/1. Statut Občine Grosuplje (1999) člen 65, 70.
nalog za izpraznitev poslovnega prostora - krajevna skupnost - pravna subjektiviteta - pravdna stranka - sposobnost biti stranka - odprava pomanjkljivosti - poprava tožbe - statut - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Ker je bila v konkretnem primeru zahteva za izdajo naloga za izpraznitev vložena 27. 9. 2018, je sodišče prve stopnje pri presoji (ne)obstoja pravne subjektivitete tožeče stranke in s tem njene sposobnosti biti stranka pravilno uporabilo ob vložitvi tožbe in odločanju veljavni Statut Občine Grosuplje. Le-ta v 70. členu določa, da obsega lastno premoženje KS le denarna sredstva in pravice, stvarno premoženje KS (premičnine in nepremičnine) pa je premoženje občine.
Iz zaključka sodišča prve stopnje, da tožeča stranka od uveljavitve aktualnega Statuta Občine Grosuplje nima več pravne subjektivitete oziroma ne more samostojno nastopati v pravnem prometu v zvezi z nepremičninami, smiselno izhaja, da ima pravno subjektiviteto v zvezi s temi nepremičninami Občina Grosuplje. Čim pa je tako, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju zahteve za izpraznitev poslovnih prostorov preuranjena, saj bi moralo sodišče najprej pozvati tožečo stranko, da napako odpravi. 81. člen ZPP namreč v prvem odstavku določa, da v primeru, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030276
OZ člen 86, 108, 111, 193, 285, 285/1. ZPP člen 341. ZFPPIPP člen 212, 214.
odstop od pogodbe - začetek postopka prisilne poravnave - oblikovalna pravica - odstopno upravičenje - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - ex tunc učinek - reparacijski zahtevek - ničnost pogodbenega določila - nesorazmernost - prosto urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena ureditev razmerja - pogodba kot materialno pravo - obligacija rezultata - izpolnitev nedeljive obveznosti - delna izpolnitev - zmotna uporaba materialnega prava - učinek potrjene prisilne poravnave - terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave
Iz tretjega odstavka 9. člena pogodbe jasno izhaja, da je projekt nedeljiva celota, toženec se je zavezal doseči cilje, ki jih je definiral v vlogi za razpis, rezultati projekta pa morajo biti dostopni na trgu najkasneje v roku dveh let po zaključku projekta (13. člen Pogodbe). Na opredelitev predmeta pogodbe, ki je definiran v 3. členu, katerega sestavni del so podatki o stroških, namenu, ciljih, vsebini in dinamiki izvajanja projekta, ne vpliva dinamika izplačil upravičenih stroškov, ki jih sofinancira ministrstvo, kot je opredeljeno v 6. in 7. členu pogodbe.
Tožena stranka ni opravljala za tožečo stranko nobenih storitev in zato tudi ni prejela plačila za opravljene storitve. Tožena stranka je izvajala svoj projekt C., ki ima v javnem razpisu, prijavi in pogodbi določen namen, cilje in rezultate, tožeča stranka pa se je zavezala sofinancirati projekt z javnimi sredstvi. Tožeča stranka tako ni ugotovila, da je tožena stranka izvedla vse obveznosti po pogodbi za leto 2015 ali dosegla ciljev iz 13. člena pogodbe, ampak je le izplačala toženi stranki v letu 2015 nastale upravičene stroške. Bistvena dolžnost tožeče stranke po pogodbi je izplačati javna sredstva, bistvena dolžnost tožene stranke pa je izvesti celotni projekt in doseči predvidene cilje in rezultate. Nastanek upravičenih stroškov ni izpolnitev tožene stranke, ampak pogoj za nastanek njene pravice do javnih sredstev, ki se manifestira s potrjenim zahtevkom za izplačilo v posameznem proračunskem letu.
Z dogovorom sta pogodbeni stranki prosto uredili obligacijsko razmerje in so zato ta določila pogodbe postala del materialnega prava, na katerega tožeča stranka opira svoj zahtevek. Tožeča stranka si je tako zagotovila oblikovalno pravico, da odloči o prenehanju pogodbenega razmerja z enostransko odstopno izjavo, kar je tudi izkoristila.
ZTLR člen 28, 72, 72/2. SPZ člen 43. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 243/3-4.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - primarni in podredni tožbeni zahtevek - dedovanje - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - posest nepremičnine - gozdovi - sečnja in spravilo gozdnega drevja - priposestvovalna doba - dobroverna posest - neznani dediči
Po ugotovitvah, da tožnik ni izkazal, kdaj je nastopila njegova dobroverna posest in potrebne priposestvovalne dobe, ter da so sporne nepremičnine od leta 1995 naprej v posesti toženca, ki je na podlagi pravnomočne sodne odločbe o pridobitvi lastninske pravice s priposestvovanjem tudi vknjižen kot lastnik vtoževanih nepremičnin v zemljiški knjigi, je sodišče pravilno presodilo, da niso izpolnjeni pogoji za priposestvovanje tožnika niti za izbris vknjižene lastninske pravice pri spornih nepremičninah v korist toženca.
Predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem so v skladu z 28. členom ZTLR, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, kot tudi po prej veljavnih določilih ODZ in zdaj veljavnem zakonu dobra vera oziroma dobroverna lastniška posest in pretek potrebne priposestvovalne dobe (časa). Po drugem odstavku 72. člena ZTLR je bila posest dobroverna, če posestnik ni vedel ali ni mogel vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova.
Do pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem lahko vodi le navzven vidna posest, ki vzbuja videz, da je posestnik tudi lastnik stvari. V gozdovih je nanjo mogoče sklepati zlasti po izvajanju sečnje in spravilu lesa.
seznam dolžnikovega premoženja - denarna kazen - izterjava izrečene denarne kazni po uradni dolžnosti - nemožnost izterjave - sprememba denarne kazni v kazen zapora - znižanje kazni
Odvzem prostosti, do katerega lahko pride, če dolžnik ne plača izrečene denarne kazni in izterjava le-te po uradni dolžnosti ni možna, ni kaznovalna sankcija, temveč je njen namen vplivati na voljo dolžnika, da razkrije svoje premoženje. Izvršilno sodišče pa s sklepom odloči, da se dolžnik ne kaznuje ali da se kazen zniža, če poravna obveznost ali posreduje podatke, ki omogočajo opravo izvršbe.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - izbris iz kazenske evidence - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor
Sodišče prve stopnje je po uradni dolžnosti ugotovilo obstoj ovire za odpust obveznosti na podlagi podatkov iz kazenske evidence za dolžnico. Zato razlogi, ki se nanašajo na ravnanje dolžnice in ki naj bi pomenili zlorabo pravice do odpusta obveznosti, za odločitev o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti po drugem odstavku 400. člena ZFPPIPP, niso bili pomembni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00030229
ZZZDR člen 51, 52, 52/1. OZ člen 40. SPZ člen 72, 72/3. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1.
skupno premoženje zakoncev - enostransko razpolaganje s skupnim premoženjem - izpodbijanje pravnega posla - razlogi za izpodbojnost - neustrezen tožbeni zahtevek - razpolagalna sposobnost - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ugotovitev neveljavnosti pogodbe - zahtevek na razveljavitev - izpodbojnost in ničnost pogodbe - dobrovernost pridobitelja - strošek odgovora na pritožbo - potrebni stroški
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da predstavlja zakončevo enostransko razpolaganje s posamezno stvarjo iz skupnega premoženja razlog za izpodbojnost pravnega posla. Zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe, ki je izpodbojna in ne nična, ne vsebuje tudi razveljavitvenega zahtevka in je sodišče prve stopnje že iz tega razloga tožbeni zahtevek temelječ na tej pravni podlagi pravilno in zakonito zavrnilo.
Zgolj opredelitev posla kot nezakonitega, brez navedbe razlogov, ne utemeljuje ničnosti posla.
Prikrajšani zakonec lahko, če se ne strinja s prodajo skupne stvari, izpodbija pravni posel.
Treba je ločiti pravico do podaje odgovora na pravna sredstva nasprotnika od upravičenosti do nagrade za vložen odgovor na pravno sredstvo. Pri presoji, ali je izpolnjen objektivni kriterij potrebnosti, je potrebno izhajati iz vsebine konkretne pritožbe in odgovora nanjo.
razveza pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razlogi za razvezo pogodbe - nevzdržnost skupnega življenja - spremenjene razmere - neizpolnjevanje obveznosti - ogroženost življenja - ohranitev pogodbe v veljavi - plačilo domske oskrbe
Neznosnost skupnega življenja je zadosten in samostojen razlog za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Ta razvezni razlog ni odvisen od obstoja razveznih razlogov oziroma pogojev po tretjem odstavku 561. člena OZ (neizpolnjevanje obveznosti) ali po prvem odstavku 562. člena OZ (spremenjene razmere po sklenitvi pogodbe). Neupoštevno je zato tako opozarjanje na aleatorno naravo pogodbe o dosmrtnem preživljanju in na nepravilno napolnitev pravnega standarda spremenjenih razmer, kot tudi izpostavljanje dejstva, da je toženec svoje pogodbene obveznosti 10 let izpolnjeval.
ZFPPIPP-UPB8 člen 427, 427/1, 427/2, 428, 428/1, 431, 433, 433/1.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - upravičen predlagatelj
ZFPPIPP pa je v 7. poglavju (členi od 424 do 444.a) uredil poseben institut izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, katerega glavna značilnost je v tem, da predstavlja postopek prenehanja pravne osebe in njen izbris iz sodnega registra brez izrecno izražene volje zakonitih organov te pravne osebe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032880
ZDR-1 člen 13, 13/1, 17, 17/2.. OZ člen 20, 20/3.
pogajanja pred sklenitvijo pogodbe - pogodba o zaposlitvi - odškodninska odgovornost delavca - izgubljen dobiček
Podrejenost delavca je prepoznana že v fazi sklepanje pogodbe o zaposlitvi. V drugem odstavku 17. člena ZDR-1 je tako določeno, da mora delodajalec delavcu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, pri čemer sankcije, ki bi zadele delavca, če predloga ne sprejme, niso predpisane (ni določeno, kot npr. v drugem in tretjem odstavku 20. člena OZ, da bi delavec, ki ne sprejme predlagane pogodbe o zaposlitvi, odškodninsko odgovarjal). Glede na takšno specialno ureditev v ZDR-1, ki daje delavcu čas za premislek, ali bo sklenil pogodbo o zaposlitvi, po tem ko je že v celoti določena njena vsebina, se zastavlja vprašanje, ali se njegova odgovornost, če nato ponujene pogodbe o zaposlitvi ne sprejme, sploh lahko presoja na podlagi tretjega odstavka 20. člena OZ.
Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je toženec pogajanja opustil iz utemeljenega razloga oziroma da je imel pravno upošteven razlog, da po pogajanjih s toženko aneksa k pogodbi o zaposlitvi (nove pogodbe o zaposlitvi) ni sklenil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00030254
ZIZ člen 24. ZPP člen 337, 337/1. ZGD-1 člen 580, 580/6.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - prehod terjatve - pripojitev - univerzalno pravno nasledstvo - dovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je bil po javno objavljenih podatkih sodnega registra prvotni upnik s pogodbo pripojen k pritožniku. Z vpisom pripojitve v register je prevzeta družba prenehala in bila izbrisana iz sodnega registra. Sodišče prve stopnje se do pripojitve in njenih pravnih posledic ni v ničemer opredelilo, pritožnikove navedbe pa kljub temu, da so prvič podane v pritožbi, tudi ne predstavljajo nedovoljenih pritožbenih novot. Predlog upnika namreč ni vedno opredelilni element 24. člena ZIZ in sodišče lahko v nekaterih primerih, kamor sodi tudi prenehanje pravne osebe zaradi pripojitve, celo sámo, brez predloga nadaljuje postopek z novim upnikom. S pripojitvijo namreč na prevzemno družbo preide vse premoženje ter pravice in obveznosti pripojene družbe in prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila pripojena družba.
vožnja pod vplivom mamil - ugotavljanje prisotnosti presnovkov prepovedanih drog v krvi - metadon
Obdolženec je torej ob oceni lečečega zdravnika, da je vključen v vzdrževalni metadonski program, v katerem prejema medikamentozno terapijo (zdravilo Substitol), sposoben za voznika motornih vozil, saj so v obravnavanem postopku v obdolženčevi krvi bile ugotovljene identične snovi, ki jih obdolženec prejema v vzdrževalni metadonski terapiji.
preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - čas oprave - meritev stopnje alkoholiziranosti - vožnja pod vplivom alkohola
Nosilno vprašanje, ki ga problematizira pritožba je torej v tem, ali je zoper obdolženca bil postopek alkoholiziranosti voden zakonito ali ne in v tem svojstvu, ali prevaga pri teh ugotovitvah zagovor obdolženca, ki je trdil, da policist njegove zahteve po odlogu postopka preizkusa z indikatorjem za 15 minut ni hotel upoštevati ali pa trditev predlagatelja, da je ta čas glede na izpoved policista (20 do 30 minut) bil spoštovan. Prvo sodišče je v tem delu, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, verjelo policistoma, da je obdolženec preizkus z alkotestom opravil šele po nekaj minutnem prigovarjanju, policist P. pa je s preizkusom nadaljeval zato, ker mu je obdolženec kot zadnji čas zaužitja alkohola navajal 20 minut pred tem. Prepričljivosti izpovedbe policista P. ni omajal niti obdolženčev prijatelj - priča G., ki je obdolženčev zagovor o pitju alkohola 2 do 3 minute pred odrejenim preizkusom alkoholiziranosti sicer potrdil, kar pa je prvo sodišče ob poznavanju prometnih razmer na relaciji P. (kraj storitve prekrška) tudi po prepričanju pritožbenega sodišča izkustveno pravilno in prepričljivo ovrglo s tem, da je šlo za mestno vožnjo s semaforizacijo in omejitvijo hitrosti, kar je povsem ustrezalo preteku časa 15 minut, kolikor je od zadnjega zaužitja alkohola predviden za odlog. Pritožba skuša torej dokazno oceno izvedenih dokazov, zlasti zaslišanje obeh policistov izpodbiti z lastnim vrednotenjem izvedenih dokazov in neverodostojnost policistov utemeljuje tudi s tem, da prvo sodišče glede prekrškov v ustavitvenem delu sodbe policistom ni verjelo, ko pa je bil obdolženec spoznan za odgovornega, pa ugotavlja drugačno stanje. V ustavitvenem delu je torej šlo za ugotavljanje povsem drugih dejstev in okoliščin, kot v delu, v katerem je bil obdolženec spoznan za odgovornega. V nasprotju s pritožbo je v tem delu sodišče prve stopnje sprejelo zagovor obdolženca, da ni šlo za naklepno neupoštevanje policistovih odredb in da je obdolženec policistov ukaz upošteval, ni pa te odločitve prvo sodišče tako, kot netočno trdi obramba, gradilo na neverodostojnih izpovedih obeh policistov. Ali povedano še drugače: ne more biti avtomatizma pri dokazni oceni obdolženčevega zagovora v ustavitvenem delu in v delu, ko je obdolženec spoznan za odgovornega. Za vsak prekršek posebej mora namreč sodišče ugotoviti vsa pravno relevantna dejstva in okoliščine glede očitka o kršitvi zapovednih norm in nato s temeljito dokazno oceno tudi presoditi, ali je obdolžencu glede na ugotovljeno dejansko stanje mogoče očitati tudi krivdo za očitano protipredpisno ravnanje za vsak prekršek posebej.
stvarna pristojnost - začetek glavne obravnave - nov postopek pred sodiščem prve stopnje - sprememba obtožnice
Stvarne pristojnosti sodišč v kazenskem postopku ne določata pravilno poimenovanje obtožnega akta in pravilna navedba kaznivega dejanja, temveč dejstva in okoliščine iz 25. člena ZKP.
Po prvem odstavku 397. člena ZKP je predlog za novo sojenje obtožnica, o kateri je bilo odločeno z razveljavljeno sodbo in ne prvotna obtožnica, če je bila ta kasneje spremenjena.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva - sporna dejstva o obsegu zapuščine - pravica dedičev - pravica tretjega - lastninska pravica tretjega - pravni interes za vložitev tožbe
V konkretnem primeru ima terjatev do zapustnika glede stvarnopravnega zahtevka tretji, to je kupec, ki ni dedič, zaradi česar ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - neutemeljen odpovedni razlog - pravni prenos podjetja - sprememba delodajalca
Ukinitev delovnega mesta lahko ustreza poslovnemu razlogu, kot je opredeljen v prvi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Vendar je za presojo zakonitosti odpovedi bistveno, da ta ni bila podana iz drugega, neutemeljenega razloga. Neutemeljeni razlogi za odpoved so našteti v 90. členu ZDR-1 in med njimi je sprememba delodajalca po prvem odstavku 75. člena ZDR-1. Skladno s to določbo preidejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do spremembe delodajalca, na delodajalca prevzemnika.
Ker je toženec ob izpolnitvi jasno navedel, kaj s tem plačuje, vračunavanje izpolnitve, kot ga predlagata tožnika, ni pravilno (287. člen OZ).
Za zakonske zamudne obresti velja na podlagi prvega odstavka 347. člena OZ in v skladu z ustaljeno sodno prakso krajši triletni zastaralni rok. Zastarane so torej obresti, ki so zapadle v plačilo več kot tri leta pred vložitvijo tožbe, ne pa tudi zakonske zamudne obresti, ki so zapadle kasneje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00031068
ZFPPIPP člen 305, 310.. ZIZ člen 254.
postopek osebnega stečaja - ugotovitev obstoja prerekane ločitvene pravice - sporazum o zavarovanju terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice - nevpisana nepremičnina v zemljiški knjigi
Ne gre za primer, ko nepremičnina ne bi bila vpisana v zemljiški knjigi in posledično za ustanovitev zastavne pravice ni mogoče uporabiti postopka, kot ga določa 254. člen ZIZ.
komunalne storitve - plačevanje komunalnih odpadkov - plačilo obveznosti - izvajanje gospodarske javne službe - odvoz komunalnih odpadkov - pristojnosti občine - določitev cene - cena komunalnih storitev - materialnopravna podlaga terjatve - uredba - splošni akt občine - občinski odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki - zabojnik - ugovor zastaranja terjatve - enoletni zastaralni rok
Po 355. členu OZ terjatve, kamor sodi tudi konkretna, zastarajo v enem letu, zastaralni rok pa začne teči po preteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Ob upoštevanju te določbe je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da terjatve po računih, ki so bili izdani od decembra 2016 dalje, niso zastarale. Ker so vse navedene terjatve zapadle v plačilo šele v letu 2017 in kasneje, je zastaralni rok za terjatev po prvem od navedenih računov, začel teči šele 1. 1. 2018 in se do vložitve izvršilnega predloga še ni iztekel.
Stališče toženca, da tožnikovih storitev zbiranja, obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov ni dolžan (v celoti) plačati, je zmotno. Kot je (pravilno) pojasnilo že sodišče prve stopnje, dejstvo, da je količina odpadkov, ki jih toženec odda, manjša kot obračunana količina, ni relevantno. Tožnik namreč to storitev obračunava skladno z Odlokom in sicer glede na prostornino zabojnika in število odvozov. Zabojnik, ki je upoštevan pri konkretnem obračunu, je najmanjši možen in ustreza številu oseb, ki živijo skupaj s tožencem. Tudi dejstvo, da toženec zabojnika ne poseduje, na presojo utemeljenosti zahtevka ne vpliva. Zabojnik si je namreč toženec dolžan sam priskrbeti, na to njegovo obveznost pa zamenjava skupinskih z individualnimi zabojniki nima nobenega vpliva.