stvarna pristojnost - socialno sodišče - odškodninska odgovornost države
Socialno sodišče je po 2. odst. 7. člena ZDSS-1 stvarno pristojno za sojenje o odškodninskih terjatvah med drugim le, ko nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zavarovancu povzroči škodo v zvezi z zavarovalnim razmerjem ali v zvezi z uveljavljanjem pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
ZEPDSV člen 6, 7, 7/1, 12, 18, 19, 19/1, 19/2.. ZDR-1 člen 79, 79/2, 79/3, 79/4, 144, 144/2, 200, 200/4.
nadurno delo - odpravnina - denarna terjatev - sodno varstvo - evidenca - delovni čas
Za toženko kot delodajalca je veljala obveznost voditi evidenco delovnega časa za svoje delavce (prvi odstavek 7. člena ZEPDSV v zvezi s točko c 6. člena tega zakona, 3. alineja 12. člena ZEPDSV, 18. člen ZEPDSV), pri čemer je določeno, da se dokumenti s podatki o delavcu, za katerega se preneha voditi evidenca o izrabi delovnega časa (z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi, prvi odstavek 19. člena ZEPDSV), hranijo kot listina trajne vrednosti (drugi odstavek 19. člena ZEPDSV). Toženka je bila torej dolžna evidenco delovnega časa tožnika hraniti, njene pritožbene navedbe, češ da utemeljeno ni pričakovala, da bo kateri izmed delavcev s tožbo zahteval plačilo iz naslova plače, pa niso upoštevne.
Izostanek izrecne pisne (formalne) odredbe, ki je sicer predvidena v drugem odstavku 144. člena ZDR-1, ne vpliva na utemeljenost tožnikovega zahtevka iz naslova nadurnega dela, saj je bilo delo v urah, za katere zahteva plačilo, opravljeno zaradi zahtev dela oziroma delodajalca, toženka pa je bila s takšnim delom seznanjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00030731
ZPIZ-2 člen 111, 111/5. OZ člen 189, 190, 335, 335/1, 346, 347, 347/1, 352, 352/1, 365, 368.
vmesna sodba - pokojnina - občasna denarna terjatev - ugovor zastaranja - zastaralni rok - nepremagljive ovire - pretrganje zastaranja - privolitev v prikrajšanje - odškodninski zahtevek - pridobljene koristi
Oškodovanec lahko po pravilih, ki veljajo v primeru neupravičene pridobitve, tudi po zastaranju pravice zahtevati odškodnino od odgovorne osebe zahteva, naj mu odstopi tisto, kar je dobila z dejanjem, s katerim je bila povzročena škoda (189. člen OZ). Takšen zahtevek zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku (346. člen OZ). Oškodovanec lahko izbira pravno podlago, na kateri bo uveljavljal odpravo svojega prikrajšanja. Čeprav gre za isti dolg, se odškodninski zahtevek in zahtevek za vrnitev pridobljene koristi v svojem nastanku ne izključujeta in tudi zastaranje enega je neodvisno od zastaranja drugega.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - delo na višini - dvigovanje bremen - ukrep za varstvo in zdravje pri delu - dokazna ocena
V konkretnem primeru je bil glavni vzrok za nezgodo v tožnikovi lastni sferi, ker tik pred odstranjevanjem opaža ni preveril stanja pritrjenosti opaža z matico, kar bi kot izkušen in usposobljen delavec moral storiti in kar je bila nenazadnje tudi redna delovna praksa. Ni namreč le delodajalec dolžan skrbeti za varnost pri delu, temveč mora tudi delavec opravljati delo s takšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje.
stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - ugovor stvarne pristojnosti - ugovor krajevne pristojnosti - vrednost spornega predmeta - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - višina upnikove terjatve - vrednost nepremičnine
Konkretna pravda ne teče o lastništvu nepremičnine 0001, ampak se s tožbenim zahtevkom zasleduje tožničin interes, da se prepreči izvedba izvršilnega postopka na tožničinem solastninskem deležu na tej nepremičnini, zaradi izterjave toženkine terjatve v določeni višini. Vrednost spornega predmeta v takšni pravdi je zato opredeljena z višino upnikove terjatve v izvršbi (vrednost glavnega zahtevka). Ekonomski pomen te pravde se navezuje na višino upnikove (toženkine) terjatve, ki jo toženka želi izterjati v izvršbi. Izvršba se dovoli in opravi le v obsegu, ki je potreben za poplačilo terjatve (3. člen ZIZ).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnik je kljub pisnim opozorilom ponovno in večkrat kršil svoje delovne obveznost. Tudi če bi posamezne kršitve šteli za manjše, je treba upoštevati, da opozorila niso dosegla svojega namena, saj je tožnik s svojimi kršitvami nadaljeval, podobne istovrstne napake pa so se ponavljale. Zato mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved ob ponovni kršitvi, ker je pravilno štela, da je podan tudi pogoj iz drugega odstavka 89. člena ZDR-1, to je, da ni možnosti za nadaljevanje delovnega razmerja zaradi pogostih istovrstnih kršitev, ki se ponavljajo kljub večkratnim opozorilom.
Do vprašanja povrnitev stroškov zdravstvene storitve, ki je bila opravljena pri zasebniku (pri izvajalcu, ki opravlja zasebno zdravstveno dejavnost) se je v več zadevah opredelilo že pritožbeno sodišče. Vrhovno sodišče RS pa se je do tega vprašanja opredelilo v zadevi VIII Ips 273/2017 z dne 15. 5. 2018. Revizijsko sodišče ugotavlja, da v materialnih predpisih ni podlage za povračilo stroškov zdravstvenega posega, opravljene v samoplačniški ambulanti.
Glede na veljavno materialno pravo, tožnik, ki je zdravstvene storitve uveljavljal pri zasebnem izvajalcu v Sloveniji, ki za opravljene zdravstvene storitve nima koncesije in sklenjene pogodbe z zavodom, ni upravičen do povračila stroškov.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2. ZUPJS člen 12, 13. ZBPP člen 13.
oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - obročno plačilo sodne takse
Tožnik neutemeljeno zatrjuje, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo, da mu zaradi izvršbe od prejete pokojnine mesečno ostane znesek cca 673,84 EUR, kar je pod dvakratnikom osnovnega zneska minimalnega dohodka. V zakonodaji namreč ni podlage, da bi se znesek dolga pri ugotavljanju premoženjskega stanja stranke, ki predlaga taksno oprostitev, odštel od njenih dohodkov (prim. 12. in 13. člen ZUPJS).
Vsebina izjave (da je vtoževane zneske štela za darilo) se namreč ne določa po tem, kaj je stranka, ki je voljo izjavila, intimno želela, ampak se presoja po objektivnih merilih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00030501
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 515, 515/6. ZPP člen 212, 214, 214/2, 285.
poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost člana organa vodenja in nadzora - trditveno in dokazno breme - obstoj škode - višina škode - materialno procesno vodstvo
Člani organa vodenja ali nadzora morajo pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe (prvi odstavek 263. člena ZGD-1). Člani organa vodenja ali nadzora solidarno odgovarjajo družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti (drugi odstavek 263. člena ZGD-1). Trditveno in dokazno breme glede prvih (splošnih) treh predpostavk odškodninske odgovornosti (protipravnost, škoda in vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in škodo) je torej na tožeči stranki, krivda na strani povzročitelja škode pa se v primeru subjektivne odškodninske odgovornosti (kakršen je tudi zadevni primer) domneva. Tožena stranka mora zatrjevati in dokazati, da je ravnala v skladu z dolžno skrbnostjo, ali da je nekrivdno ni upoštevala, ali da bi do škode prišlo tudi v primeru ravnanja z dolžno skrbnostjo. V ta okvir sodi tudi dokazovanje trditev, da je ravnala v okviru praviloma širokega polja podjetniške presoje, se pravi, da je smela razumno domnevati, da je odločitev, sprejeta na podlagi ustreznih informacij, v dobro družbe. Navedeno predpostavlja, da je zbrala vse razpoložljive informacije pravnega in dejanskega značaja, da je na tej podlagi skrbno ocenila prednosti in slabosti možnih odločitev in da je upoštevala razpoznana tveganja.
Ker med strankama ni sporno, da je bilo v relevantnem obdobju za opravljanje računovodskih storitev kot tudi za odvajanje prispevkov in davkov zadolženo računovodsko podjetje tožeče stranke in ker odškodninska odgovornost poslovodje gospodarske družbe ni objektivna odškodninska odgovornost, pri kateri mora tožeča stranka zatrjevati in dokazovati zgolj škodni dogodek in škodo, bi morala tožeča stranka podati ustrezne trditve glede protipravnega ravnanja tožene stranke (npr. nezadostna skrbnost pri izbiri računovodskega podjetja, opustitev nadzora nad opravljenimi storitvami računovodskega podjetja ipd.). Ker takšnih navedb ni podala, pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je tožničin zahtevek tudi v tem delu neutemeljen.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00030946
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2, 358.
stroški pravdnega postopka - izredna brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja - plačilo v dobro proračuna rs - kriterij sorazmerne povrnitve stroškov - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - sporna višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - lahka telesna poškodba - udarec s palico - podobni primeri
Ob predpostavki, da bi imela toženka ves čas postopka brezplačno pravno pomoč, bi bil utemeljen zaključek sodišča, da mora tožnica vse sorazmerno uspehu toženke nastale stroške za njeno zastopanje povrniti v korist proračuna Republike Slovenije. Ker pa je bila toženki dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč od vključno 10. 4. 2019 dalje, je tožnica dolžna v korist proračuna povrniti sorazmerne stroške zastopanja toženke, ki so ji nastali od 10. 4. 2019 do zaključka glavne obravnave, preostali sorazmerni del stroškov, ki se nanaša na zastopanje toženke (po odvetniku) pred tem, pa povrniti neposredno toženki.
ZIZ člen 53, 270, 270/3, 270/4, 272, 272/2-3, 272/3.
začasno zavarovanje - unovčenje bančne garancije - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - naknadno predložen dokaz - verjetnost obstoja oziroma nastanka terjatve - neznatna dolžnikova škoda
53. člen ZIZ sicer res določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva in predložiti dokaze, in da je prva dolžnica dokaz (ponudba na prilogi B23-24) predložila po izteku roka za ugovor, vendar je že bilo zavzeto stališče, da če dolžnik ne more priložiti listin in navede, zakaj jih ne more predložiti, je ugovor obrazložen.
stečajni postopek - unovčenje premoženja - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - pritožba zoper sklep o prodaji - ločitvena pravica - izločitvena pravica - razrešitev stečajnega upravitelja
Nepremičnina, ki je predmet prodaje, je po zatrjevanju pritožnika predmet ločitvene pravice. Če pritožnikove navedbe držijo, predstavlja posebno stečajno maso. To premoženje je potrebno voditi in upravljati ločeno od premoženja, ki spada v splošno stečajno maso, in premoženja, ki spada v druge posebne stečajne mase. Ločitvena pravica pa ne preprečuje unovčenja premoženja, ki je predmet te ločitvene pravice, pač pa ima ločitveni upnik zgolj prednostno poplačilno upravičenje na denarnem dobroimetju, doseženem z unovčenjem tega premoženja. Ločitveni upnik ne more preprečiti prodaje predmetne nepremičnine.
Pritožba trdi, da v zamudni sodbi tožeči stranki ne bi smeli priznati zahtevano priposestvovanje stvarne služnosti vožnje in hoje po opisani poti, ker je dejansko ta pot drugje. Ker gre za nedovoljeni pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče teh navedb ni moglo upoštevati (drugi odstavek 338. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030943
ZPP člen 8, 77, 254. OZ člen 15, 86.
sporazum - obstoj obveznosti - pripoznava dolga - notarski zapis - sklenitev notarskega zapisa - izjava volje - poslovna sposobnost - sposobnost razsojanja - nerazsodnost - ničnost - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - izvedena priča - dokazna ocena - dokazovanje z izvedencem - razlogi za postavitev novega izvedenca
Dejstvo, da je (bilo) tožnikovo stanje v obdobju podpisovanja spornih sporazumov mogoče opredeliti kot depresijo, še ne pomeni nesposobnosti za razumevanje njegovih dejanj oziroma konkretno za sklepanje pravnih poslov. Tožnikovo ravnanje je sicer mogoče označiti kot lahkomiselno in neodgovorno, a je bilo še vedno zavestno in voljno oziroma hoteno. Čeprav se očitno širših posledic podpisa sporazuma o ugotovitvi obstoja in plačilu obveznosti ni zavedal ali pa se jih lahkomiselno ni hotel zavedati, ni moč govoriti o njegovi nerazsodnosti, kar posledično pomeni, da zahtevek na ugotovitev ničnosti spornih sporazumov ni utemeljen.
Zgolj izkazan dvig denarja s tožnikovega računa in trditev, da je ta denar izročil tožencema, še ne predstavljata prepričljivega dokaza o obstoju posojilnega razmerja. Vendar pa celoten dokazni sklop in vse predstavljene okoliščine pritožbeno sodišče utrjujejo v prepričanju, da je med pravdnima strankama obstajal posojilni pogodbeni odnos.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030782
ZD člen 103, 137. OZ člen 86, 94. ZPP člen 243.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - ničnost pogodbe - ničnost sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju - dedna pogodba - poslovna sposobnost - nerazsodnost - napake volje - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje - dokazna ocena
Pritožbeno sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je izvedensko mnenje dr. P. P. pravilno in popolno in tudi pritožbeno sodišče nima razlogov, da bi v ugotovitve tega mnenja dvomilo. Izvedenec, postavljen v pravdnem postopku, je tisti, ki sodišču pomaga najti odgovor na strokovna vprašanja, o katerih sodišče nima ustreznega znanja (primerjaj 243. člen ZPP). Torej je za odgovor na strokovna vprašanja najpomembnejše in najbolj merodajno izvedensko mnenje, manj pa izpovedbe posameznih prič, pa četudi so to zdravniki. Zato pritožba ne more omajati ugotovitev sodnega izvedenca, postavljenega v tem postopku, s sklicevanjem na posamezne dele izpovedb zaslišanih zdravnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00030830
ZZK-1 člen 243. ZPP člen 8, 163.
izbrisna tožba - darilna pogodba - ničnost darilne pogodbe - darilni namen - odsotnost pogodbene podlage - dokazna ocena - neveljavnost vknjižbe - neveljavnost vpisa v zemljiško knjigo - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - napaka pri vknjižbi v zemljiško knjigo - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - vknjižba v zemljiško knjigo brez pravnega naslova - obračun odvetniške storitve
V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti, v skladu s katerim odloča zemljiškoknjižno sodišče o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Tudi v tem postopku pa lahko pride do napake, bodisi ker vknjižba, ki je bila po postopkovnih pravilih sicer izvedena v korist določene osebe, nima veljavne materialnopravne podlage, pa tudi, kadar je ta izvedena na podlagi neveljavnega ali nepopolnega zemljiškoknjižnega dovolila. Tu gre sicer za napako formalnopravne narave, ki jo je mogoče odpraviti z ugovorom ali pritožbo kot rednimi pravnimi sredstvi, lahko pa tudi z izbrisno tožbo. Pritožbeno sodišče ob vpogledu v sporno darilno pogodbo ugotavlja, da držijo trditve tožnikov, da parcele 2892, 2907, 2909, 2951, 2992 in 3017, vložna št. 589, k. o. ..., niso bile predmet darilne pogodbe. Tako iz teksta pogodbe kot iz zemljiškoknjižnega dovolila namreč izhaja, da so bile iz omenjenega vložka podarjene zgolj tri preostale parcele, pri zemljiškoknjižni izvedbi pogodbe pa je prišlo do napake, ker je bil prenos izveden na celotnem vložku 589, k. o. ... Na pritožbeni obravnavi je pritožbeno sodišče dodatno preverilo, ali so se stranke kaj posebej dogovarjale glede ostalih kmetijskih zemljišč iz vložka 589 in zakaj ta v pogodbi niso bila izpostavljena s parcelnimi številkami. Ker toženka, ki je bila glavni organizator pri sestavi darilne pogodbe, tega ni znala pojasniti, navedla pa je, da parcele tudi niso bile ocenjene, pritožbeno sodišče sledi trditvam tožnikov, da, kot izhaja iz vsebine pogodbe, predmet darilne pogodbe ni bil celoten vložek 589, k. o. ..., temveč zgolj tiste parcele, ki so bile iz tega vložka dejansko izpostavljene.
S tem, ko je sodišče prve stopnje brez konkretnega ugovora tožnika v smeri zmanjšane uporabe hiše v času, ko je v hiši živela tudi toženka, tožniku prisodilo v plačilo uporabnino v polovičnem znesku, je kršilo določilo drugega odstavka 214. člena ZPP in s tem zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
ZSICT člen 45, 45/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2. ZPP člen 253.
stroški izvršilnega postopka - odmera nagrade in stroškov cenilcu - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - pomanjkljivost izvedenskega mnenja
Soglašati je s pritožbo, da je podatek o obstoju gradbenega dovoljenja stanovanjske hiše temeljna informacija za ocenjevanje tržne vrednosti nepremičnine, ugotavljanje tržne vrednosti nepremičnine pa v odločilni povezanosti s to okoliščino. Iz tega razloga je vsekakor pričakovano, da si cenilec to informacijo pridobi in upošteva že v osnovni cenitvi. Gre za relevantni podatek, na podlagi katerega mora cenilec preučiti morebitne omejitve in ga upoštevati pri opravi primerjave z drugimi nepremičninami.