Ko zavarovanec - član izpolni pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, ni več potrebe po plačevanju prispevkov za poklicno zavarovanje. Odraz tega je ureditev v desetem odstavku 202. člena ZPIZ-2. Pogoji za pridobitev pravice do poklicne pokojnine so določeni v prvem in tretjem odstavku 204. člena ZPIZ-2; po prvem odstavku 204. člena ZPIZ-2 pridobi zavarovanec - član pravico do poklicne pokojnine, ko v skladu z določbami tega zakona njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo, znaša 42 let in šest mesecev, po tretjem odstavku 204. člena ZPIZ-2 pa, ko znaša njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo, najmanj 40 let in ko glede na skupino delovnega mesta doseže določeno starost. V obeh primerih je določen še pogoj, da sredstva, zbrana na osebnem računu zavarovanca - člana, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine.
pobotni ugovor - v pobot uveljavljana terjatev - pristojnost za odločanje - stvarna pristojnost - pristojnost delovnega sodišča - neprerekana dejstva - regres - bruto ali neto znesek
Terjatev, ki jo je uveljavljal toženec v pobot, je pobotljiva s tožničino terjatvijo v obravnavanem postopku, čeprav je za odločanje o njej podana pristojnost delovnega sodišča.
Zneski akontacije dohodnine in prispevkov, ki jih delodajalec plača ob obračunu bruto zneskov iz naslova plač in drugih prejemkov iz zaposlitve (delovnega razmerja), ter s tem tudi neto zneski, so znani šele ob izplačilu, ne pa že ob izdaji sodbe. Ker neto zneski niso znani vnaprej oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo bruto znesek regresa, ki ga je toženec uveljavljal v pobot.
razvrstitev v plačni razred - plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnik je ugovarjal zoper odločbo toženke, s katerim je prevedla njegovo plačo zaradi prehoda v nov plačni sistem, določen z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), vendar nato po molku organa sodnega varstva v predvidenih rokih (osmi odstavek 100.a člena ZObr) ni uveljavljal. Tako preizkus pravilnosti prevedbe plače tožnika ni predmet tega spora in tožnikov zahtevek na zatrjevani nepravilni prevedbi ne more biti utemeljen.
Na podlagi 44. člena ZDR-1 je delodajalec delavcu dolžan zagotoviti ustrezno plačilo za opravljeno delo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00048666
URS člen 121, 125. ZASP člen 130, 147, 149, 149/1, 149/1-3, 157, 157/3, 157/4, 157/4-1, 157/5, 157/6, 157/7, 158, 158/1, 168, 168/3. ZKUASP člen 44, 44/3, 44/4, 44/4-1, 44/6, 44/7, 44/8, 88. OZ člen 3, 17, 17/2, 73, 73/1, 73/2, 73/3, 74, 125, 333.
načelo avtonomije strank - prosto urejanje obligacijskih razmerij - omejitev pogodbene svobode - pogodba o javni priobčitvi glasbenih del - dolžnost skleniti pogodbo ( kontrahirna dolžnost ) - splošni učinki pogodbe med pogodbeniki in njihovimi pravnimi nasledniki - obvezna sklenitev in obvezna vsebina pogodbe - nesklenitev pogodbe - avtorski sorodna pravica - pravice proizvajalcev fonogramov - ustvarjanje obveznosti za pogodbenike - fonogram - plačilo nadomestila - tarifa - skupni sporazum - exceptio illegalis - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - javna priobčitev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - pacta sunt servanda - zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - neveljavnost pogodbe - naknadna odobritev pogodbe - preklic pogodbe - odpoved pogodbe - odpoved pogodbe sklenjene za nedoločen čas - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - učinek ex nunc - javno pooblastilo - pooblastitev
V primeru naknadne odobritve ni pravno odločilno, kdo je pogodbo podpisal in niti ali je ta oseba imela ustrezno pooblastilo. Naknadna odobritev namreč sanira pomanjkljivosti pri sklenitvi pogodbe.
Odpoved pogodbe, ki je sklenjena za nedoločen čas velja za naprej (ex nunc).
V primerih, ko je vsebina pogodbe predpisana, soglasna volja pogodbenih strank ni pogoj za določitev vsebine pogodbe. Določilo drugega odstavka 17. člena OZ predpisuje, da so določbe predpisov, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina pogodb, sestavni del teh pogodb in jih dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi.
Pravica proizvajalcev fonogramov je enaka, če priobčevalec sodeluje pri pobiranju dajatve ali ne. Tudi prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen.
ZDR-1 člen 44, 126, 128.. ZPP člen 8, 339.. ZEPDSV člen 18.. ZDCOPMD člen 8.. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (2013) člen 61.
nadurno delo - voznik tovornjaka - bistvena kršitev določb postopka - mobilni delavci - evidenca o izrabi delovnega časa
Ker je dokazna ocena v zvezi z resničnostjo navedb o manipulaciji s tahografom na zahtevo tožene stranke pomanjkljiva, neustrezna in neprepričljiva, je podana smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Ugotovitev, ali je tožnik s tahografom manipuliral na zahtevo tožene stranke, je ključna za presojo verodostojnosti izpisov tahografa.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obsega nadurnega dela tožnika v spornem obdobju pravilno sledilo tožnikovi lastnoročni evidenci delovnega časa, saj tožena stranka za to obdobje izpisov tahografa ni predložila. V pritožbi neutemeljeno navaja, da tožena stranka z izpisi tahografa ni razpolagala po krivdi tožnika. Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo, da je tožena stranka tista, ki je dolžna voditi in hraniti evidenco delovnega časa. Ta njena obveznost izhaja iz 18. člena Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) in iz 8. člena Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD). Navedeno stališče je potrjeno tudi v sodni praksi.
povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina - neposredni zahtevek oškodovanca zoper zavarovalnico - nepremoženjska škoda - škoda povzročena z neznanim motornim vozilom - neznani voznik neznanega vozila - premikajoče se vozilo in pešec - zavarovalni primer - nastanek škodnega dogodka - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme glede obstoja zavarovalnega primera ter nastanka in obsega iz njega izvirajoče škode, je na tožniku. Ugotovljena poškodba gležnja ni dovolj za zaključek, da je tožnik to poškodbo utrpel ob trčenju z neznanim vozilom. Tožnik ni dokazal takšnega nastanka škodnega dogodka in s tem zavarovalnega primera.
prisoja odškodnine za nepremoženjsko škodo - zmanjšanje življenjske aktivnosti - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Ker je sodišče prve stopnje v premajhni meri upoštevalo posledice, nastale na področju psihičnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, je prisodilo denarno odškodnino v nekoliko prenizkem znesku.
Da bi menica lahko opravljala funkcijo zavarovanja plačil, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, povezani z lastnostjo menice. Temeljni lastnosti, ki menici dajeta učinke zavarovalne funkcije sta načelo abstraktnosti in menične strogosti.
V zvezi z zavarovalno funkcijo menice je bistveno, da takšno funkcijo lahko opravlja le akceptirana trasirana menica, ko z akceptom postane primarni menični zavezanec trasat (akceptant) in remitent (menični upnik) lahko zahteva plačilo menice od njega oziroma od trasanta, če akceptant ne plača. Upniku akceptirana trasirana menica zagotavlja podobne učinke kot osebna zavarovanja (poroštvo) ali zavarovanja z zastavno pravico na terjatvi.
Pri lastni menici pa ne gre za vzpostavitev tristranega pravnega razmerja, ampak za odnos med izdajateljem menice in meničnim upnikom, ki sta hkrati dolžnik in upnik iz temeljnega razmerja, ki je podlaga za izdajo menice. Gre za pravno stanje, ki je podobno izdaji zadolžnice. Z izdajo menice se za upnika položaj bistveno ne spremeni. Pravno razmerje še naprej obstaja samo med njim in dolžnikom.
Pri vtoževani terjatvi gre za eno terjatev (en dolg) tožene stranke do tožeče stranke, ki je nastala v zvezi s temeljnim poslom in ta terjatev je bila navedena v posodobljenem seznamu terjatev in v zvezi z njo je bila pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Dejstvo, da isto terjatev tožeča stranka vtožuje na podlagi lastne menice, terjatvi ne daje posebnega pravnega položaja in ne drži pritožbeni očitek, da poenostavljena prisilna poravnava nima nobenega vpliva na vtoževano menično terjatev.
Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.. ZPP člen 155, 155/1, 317, 317/1, 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - odpoved tožbenemu zahtevku - sodba na podlagi odpovedi - nerazumljiv izrek - razlogi o odločilnih dejstvih - odsotnost iz pisarne - pripravljalna vloga - potrebni stroški
Ker v obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče že obstoja temelja odškodninskega zahtevka ne ugotavlja, navedba izvedenca, da je tožnica lahke fizične bolečine trpela 4 dni, za odločitev v predmetni zadevi ni odločilno dejstvo, zato prvostopenjska sodba razlogov v zvezi s tem utemeljeno ne vsebuje.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - zaposlitev v tujini - ustavitev postopka odpusta obveznosti - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - poročanje upravitelju - iskanje zaposlitve - sprememba premoženjskega stanja
Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu izhaja, da dolžnik upravitelju ni mesečno poročal o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev, pa tudi ne o zaposlitvi v tujini in ne o prejetih rednih prejemkih v tujini.
Dolžnik s pritožbenimi navedbami o nizkih prejemkih, ki ne spadajo v stečajno maso, zaradi česar upravitelja o njihovem prejemu ni obveščal, ne more uspeti. Dolžniku namreč tekom postopka osebnega stečaja ni dopuščeno po svoji prosti presoji selektivno poročanje upravitelju o svojih prejemkih . Obveznost poročanja tako glede prejemkov kot tudi glede iskanja zaposlitve je absolutna in brezpogojna.
OZ člen 615, 615/1. ZPP člen 214, 214/2, 282, 282/2, 339, 339/2, 339/2-8.
narok za glavno obravnavo - oprava naroka v nenavzočnosti - neskrbno ravnanje - upravičen razlog za nepristop na narok - preložitev naroka - možnost udeležbe stranke v postopku - najemna pogodba - molče obnovljena pogodba - priznano dejstvo - podaljšanje najemnega razmerja
Preložitev naroka je izjema, ki jo je treba obravnavati restriktivno. Okoliščine, zaradi katerih naj bi bil zakoniti zastopnik obveščen o naroku šele en dan pred narokom, izhajajo iz sfere tožene stranke (pravne osebe), ki nosi tudi morebitne posledice zatrjevanih „napak“ v poslovanju.
preložitev naroka - opravičilo za izostanek z naroka
Ker tožeča stranka kljub izrecnim ugovorom tožene stranke in kljub opozorilu sodišča, da pomanjkljivo trditveno podlago dopolni, tega ni storila (niti ni v obvestilu o odsotnosti z naroka sodišče obvestila o morebitni nameri to storiti na prvem naroku za glavno obravnavo), sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga, da narok preloži.
KZ-1 člen 142, 142/1. ZKP člen 435, 435/1, 437/1, 277/1-1.
znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zavrženje zasebne tožbe - kaznivo dejanje neupravičene izdaje poklicne skrivnosti
Glede na to, da prvi odstavek 142. člena KZ-1 sankcionira neupravičeno izdajo poklicne skrivnosti, bi moralo biti v zasebni tožbi za njeno sklepčnost konkretizirana njena vsebina, torej izrecno navedeno za katere podatke o zasebnem tožilcu, ki jih je obdolženka izvedela pri opravljanju odvetniškega poklica in jih neupravičeno izdala, je sploh šlo in zakaj so predstavljali skrivnost. Dikcija 142. člena KZ-1 sploh ne vsebuje sintagme ″občutljivi osebni podatki″. Opis dejanja iz zasebne tožbe torej ne vsebuje enega od znakov kaznivega dejanja neupravičene izdaje poklicne skrivnosti, to je vsebinske opredelitve tistih podatkov na podlagi katerih bi lahko sklepali, da so takšne narave, da pomenijo poklicno skrivnost.
posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - sredstva, pridobljena z delom - drugostopenjska sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da "lahko določena stvar ali pravica spada v skupno premoženje, čeprav je bila pridobljena s posebnimi sredstvi enega izmed partnerjev, kar je mogoče šteti za delo v smislu 51. člena ZZZDR, če je pridobitev premoženja posledica skupnega podjetnega prispevka partnerjev za namen skupnosti in da v skupno premoženje lahko spadajo tudi denarna sredstva, ki jih imata partnerja na bančnih računih, pod pogojem, da so bila sredstva pridobljena z delom v času trajanja skupnosti".
stroški nepravdnega postopka - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - ustavitev nepravdnega postopka
Če je bil predlog za postavitev pod skrbništvo odrasle osebe vložen s strani centra za socialno delo in postopek ustavljen, trpi stroške predlagatelj, to je center za socialno delo.
odvzem predmetov - pogoji za izrek stranske sankcije - sorazmernost med izrekom stranske sankcije in ciljem njenega izreka
Iz izpodbijane sodbe tako ne izhaja, kako je sodišče pri presoji načela sorazmernosti v ožjem smislu upoštevalo dejanske okoliščine na strani lastnika, torej kako je presojalo težo posledic odvzema vozila za lastnika in zakaj je na podlagi zgolj enkratno izkazane okoliščine, da je lastnik vozila obdolženki omogočil uporabo vozila, mogoče šteti, da bi bilo v bodoče nevarno, če se avtomobil vrne lastniku, ki obljublja, da ji avtomobila ne bo nikoli več posodil, pri čemer pa tudi ni dodatno preverilo njegovih trditev o tem, da naj bi vozilo dejansko uporabljal J. Š.
postopek zaradi insolventnosti - pravnomočnost sklepa - izvršljivost sklepa - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - pritožba proti sklepu
Pritožba (proti sklepu, izdanemu v postopku zaradi insolventnosti) ne zadrži izvršitve sklepa, če ni v zakonu za posamezen sklep drugače določeno. Za sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka zakon ne določa, da pritožba zadrži izvršitev sklepa. To pa pomeni, da je dopustno sklep izvršiti pred njegovo pravnomočnostjo.
Iz list. št. 29 izhaja, da je tožeča stranka še pred iztekom roka za plačilo sodne takse oziroma 26. 6. 2019 sodišče prve stopnje po elektronski pošti obvestila, da je sodno takso plačala in predložila potrdilo o plačilu, iz katerega izhaja, da je nalog za plačilo sodne takse izpolnila 26. 6. 2019, plačilo pa je bilo izvedeno 27. 6. 2019, ko ga je sodišče prve stopnje tudi prejelo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da sodna taksa za redni postopek ni bila pravočasno plačana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00034217
ZZK-1 člen 103, 103/1, 243, 243/3, 243/3-4. ZPP člen 184, 339, 339/2, 339/2-11. ZZZDR člen 202.
izbrisna tožba - sprememba tožbe - skrčitev tožbenega zahtevka - privolitev v delni umik tožbe - pravilnost zastopanja - zaznamba izrednega pravnega sredstva - začasno skrbništvo
Tožena stranka v skrčitev zahtevka ni privolila, njeno postopanje, ko je tekom pravde ves čas zatrjevala nesklepčnost dopolnjenega zahtevka in njegovo zavrnitev, pa tudi ne izkazuje konkludentno ravnanje na podlagi katerega bi se lahko štelo, da je privolila v delni umik zahtevka. Tožencu, ki zaradi svoje bolezni ni bil sposoben nastopati kot stranka na sodišču je z odločbo CSD Maribor, št. 1221-91/2018 z dne 16. 7. 2018 tekom nepravdnega postopka za odvzem poslovne sposobnosti bil postavljen začasni skrbnik, njegov sin P. Z., ki je na podlagi citirane odločbe (priloga C2, list. št. 21) imel pravice in dolžnosti skrbnika mladoletnika, ki še ni star 15 let, torej položaj zakonitega zastopnika toženca (202. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Začasni skrbnik je za zastopanje dne 19. 7. 2018 pooblastil odvetnika A. P. (priloga B1), ki je še istega dne vložil odgovor na tožbo. To pa pomeni, da je ves čas postopka toženca oziroma njegovega skrbnika zastopal pravilno pooblaščeni odvetnik (ta je vložil tudi redno pravno sredstvo) in tako ni po toženi stranki podana zatrjevana bistvena kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZIZ člen 61, 61/2, 62, 62/2, 62/5. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 383.
izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi verodostojne listine zoper stečajnega dolžnika - nedovoljenost izdaje sklepa o izvršbi - obrazložen ugovor - odločitev o ugovoru
Izvršilno sodišče lahko v primeru, ko dolžnik sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarja v celoti, sprejme le odločitve, ki so navedene v drugem in petem odstavku 62. člena ZIZ in sicer: 1. razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, 2. zavrnitev neobrazloženega ugovora ali 3. zavrženje ugovora. Drugačne odločitve izvršilno sodišče v fazi postopka, ko je bil že izdan sklep o izvršbi, zoper katerega je dolžnik vložil pravočasen in obrazložen ugovor (kamor sodi tudi navajanje pravno pomembnega dejstva začetka postopka osebnega stečaja), ne more sprejeti.