CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00032041
ZPP člen 7, 8, 212.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - dokazna ocena - ocena verodostojnosti priče - plačilo kupnine - sorodstveno razmerje - sorodstveno razmerje do prič
Okoliščina sorodstvenega (ali drugačnega) razmerja priče s posamezno pravdno stranko sama za sebe ne pomeni, da je moč izpovedbo takšne priče šteti za pristransko oziroma za neresnično. Da je temu tako, je potrebno konkretno izkazati, česar pa pritožnik ni uspel.
Zahtevek je utemeljen iz naslova uporabnine v znesku 8.644,40 EUR in iz naslova kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti v višini 348,62 EUR, skupaj 8.993,02 EUR. Od tega zneska pa tečejo od dneva vložitve tožbe (predloga za izvršbo) 30. 8. 2018 tudi zakonske zamudne obresti (za celotno prisojeno terjatev, v skladu s 381. členom OZ).
Sodišče je s tem, ko je tožencu priznalo tudi odvetniške stroške, ki jih ni priglasil, prekoračilo njegov stroškovni zahtevek.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - obstoj nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali znatno otežkočena - skupno premoženje - ugotovitev lastninske pravice - vlaganja
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnica verjetno nevarnost izkazala s sklenitvijo notarskega sporazuma med tožencema, s katerim je bila razveljavljena darilna pogodba, in to brez, da bi bila tožnica o tem obveščena, kljub temu, da je v nepremičnini z družino živela vrsto let in je po lastnih zatrjevanjih v njo vlagala. Pritožbene navedbe, da tožnica ne izkazuje interesa za izdajo začasne odredbe, so tako neutemeljene.
Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 76.. OZ člen 253, 254.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodbena kazen
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je za priznanje pogodbene kazni odločilno, katera kolektivna pogodba je veljala v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma ali je bila taka pravica predvidena v predpisih, ki so veljali v času prenehanja delovnega razmerja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Ko zavarovanec - član izpolni pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, ni več potrebe po plačevanju prispevkov za poklicno zavarovanje. Odraz tega je ureditev v desetem odstavku 202. člena ZPIZ-2. Pogoji za pridobitev pravice do poklicne pokojnine so določeni v prvem in tretjem odstavku 204. člena ZPIZ-2; po prvem odstavku 204. člena ZPIZ-2 pridobi zavarovanec - član pravico do poklicne pokojnine, ko v skladu z določbami tega zakona njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo, znaša 42 let in šest mesecev, po tretjem odstavku 204. člena ZPIZ-2 pa, ko znaša njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo, najmanj 40 let in ko glede na skupino delovnega mesta doseže določeno starost. V obeh primerih je določen še pogoj, da sredstva, zbrana na osebnem računu zavarovanca - člana, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine.
URS člen 29, 29, 29-3. ZPND člen 22, 22a, 23. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 5, 224, 224/1, 236a, 236a/2.
ukrep prepovedi približevanja - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - izrek denarne kazni - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - pisna izjava priče - pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v svojo korist - pomanjkljive trditve - policijski zapisnik - javna listina
V skladu z drugim odstavkom 236.a člena ZPP v primeru, če sodišče stranko pozove, naj predloži pisno izjavo priče, katere zaslišanje je predlagala, pa stranka tega ne stori, sodišče dokaz z zaslišanjem te priče izvede le, če stranka izkaže za verjetno, da je pisno izjavo priče poskušala pridobiti, vendar pri tem ni bila uspešna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00030786
ZPP člen 5, 11, 394, 394/1, 394/1-10, 400, 400/3. SPZ člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 290, 290/1.
obnova pravdnega postopka - objektivne meje pravnomočnosti - odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - protipravnost - objektivna predvidljivost posledice - vzročna zveza - škoda - plačilo del izvajalcu
Ko sodišče dovoli obnovo postopka, razveljavi odločbo izdano v prejšnjem postopku, pri čemer se nadomestitveni postopek (judicium restitutorium) ravna po naravi obnovitvenega razloga. Če je bila obnova dovoljena zaradi napake v podlagi prejšnje sodbe, je tema nadomestitvenega postopka omejena in se prejšnji postopek rekonstruira le v tistem delu, ki je bil zadet z razlogom za obnovo. Pri tem mora sodišče ostati v okviru iste dejanske podlage, ki je bila zaobsežena z objektivnimi mejami pravnomočnosti, saj bi bila sicer identiteta zahtevka spremenjena, novosti pa ne smejo spremeniti identitete spora.
Tožena stranka je isti pritožbeni razlog, ki ga uveljavlja sedaj zoper sodbo, izdano v nadomestitvenem postopku, neuspešno uveljavljala že v pritožbi zoper sklep o dovolitvi obnove, pri čemer je pritožbeno sodišče v sklepu z dne 2. 10. 2018 že odločilo, da sodišče prve stopnje s sodbo 2. 2. 2016 ni odločalo o neutemeljenosti škode, kot elementu odškodninske odgovornosti, temveč je le obiter dictum navedlo, da zahtevek še ni zapadel, zato ni šlo za presojo obstoja škode. Odločba o razveljavitvi sodbe z 2. 2. 2016 je postala pravnomočna in je sodišče prve stopnje v nadomestitvenem postopku, potem ko je bila prejšnja sodba razveljavljena, pravilno v luči novih dejstev in dokazov ponovno pretreslo celotno procesno gradivo, torej tudi tisto, ki se nanaša na element škode, vendar šele po tem, ko je ugotovilo, da je na podlagi novih dejstev in dokazov izpolnjen in podan element protipravnosti. Pri tem tudi ni šlo za nedovoljeno upoštevanje sprememb pravnih predpisov in sprememb sodne prakse o nekem vprašanju, saj kot pojasnjeno, sodba z dne 2. 2. 2016 ni temeljila na morebitnem neobstoju škode, ker se s tem elementom kot takim, sodišče tedaj sploh ni vsebinsko ukvarjalo.
Eno temeljnih načel pravdnega postopka je tudi načelo ekonomičnosti in koncentracije postopka (11. člen ZPP). Omejevanje dolžine rokov za navajanje novih dejstev vpliva po eni strani na pospešitev postopka, po drugi pa nujno poseže v načelo kontradiktornosti ter pravico do izjavljanja (5. člen ZPP). Naloga sodišča je, da najde pravo in ustrezno ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka ter pravico do izjave, ki je nujen pogoj za materialno pravilno sodbo. To ravnovesje je mogoče zagotoviti s primerjavo koristi, ki jo omejevanje roka za izjavljanje o novih dejstvih prinaša in teže posledic prekluzije.
Izpodbijana sodba temelji predvsem na ugotovitvi, da je tožena stranka kljub pogodbeni prepovedi prenosa terjatev na drugega upnika, ki je izhajala iz devetega odstavka 5. člena Pogodbe št. 01, slednja pa je bila sklenjena v postopku javnega naročanja, še vedno izvajala plačila po tej pogodbi glavnemu izvajalcu A., čeprav je bila seznanjena s tem, da je A. terjatve do nje zastavil za kredit B., vsa plačila pa so se izvajala predčasno (pred zapadlostjo, ki je bila dogovorjena v pogodbi). Zato je tudi neutemeljeno sklicevanje pritožbe, da iz sporne izjave z dne 4. 3. 2010 izhaja le to, da bodo njena pogodbena plačila usmerjena na račun A. pri B. in da bodo ta sredstva namenjena zagotavljanju rednega in pravočasnega pokrivanja kreditnih obveznosti. Prav slednje je tisto, kar se očita toženi stranki - da je vedela za zastavo terjatev, do katere ne bi smelo priti, in da je vedela, da bodo plačila, ki jih tožena stranka izvaja A. za izvedbo pogodbenih del, prešla v sfero B. in ne v sfero tistih, ki so dela izvajali (podizvajalci, kooperanti in dobavitelji blaga po Pogodbi št. 01; prim. deveti odstavek 5. člena te pogodbe), pa je kljub temu A. plačevala in to vedno predčasno, pred pogodbeno dogovorjenim rokom. Pritožbena navedba, da poraba sredstev ni in ne more biti stvar in odgovornost naročnika, je zato glede na vsebino Pogodbe št. 01, ki je bila sklenjena v postopku javnega naročanja, neutemeljena. Tožena stranka bi se ob vsem navedenem morala zavedati, da podizvajalci, kar je tožeča stranka nedvomno bila, zaradi ravnanj A. ne bodo poplačani. V tem smislu niti ni pomembno ali je šlo za nominirane ali nenominirane podizvajalce. Tožena stranka je lahko oziroma bi morala računati na nastanek škode oziroma bi se nastanka škode morala zavedati, in to za vse, ki so opravljali delo kot podizvajalci A.
Da bi menica lahko opravljala funkcijo zavarovanja plačil, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, povezani z lastnostjo menice. Temeljni lastnosti, ki menici dajeta učinke zavarovalne funkcije sta načelo abstraktnosti in menične strogosti.
V zvezi z zavarovalno funkcijo menice je bistveno, da takšno funkcijo lahko opravlja le akceptirana trasirana menica, ko z akceptom postane primarni menični zavezanec trasat (akceptant) in remitent (menični upnik) lahko zahteva plačilo menice od njega oziroma od trasanta, če akceptant ne plača. Upniku akceptirana trasirana menica zagotavlja podobne učinke kot osebna zavarovanja (poroštvo) ali zavarovanja z zastavno pravico na terjatvi.
Pri lastni menici pa ne gre za vzpostavitev tristranega pravnega razmerja, ampak za odnos med izdajateljem menice in meničnim upnikom, ki sta hkrati dolžnik in upnik iz temeljnega razmerja, ki je podlaga za izdajo menice. Gre za pravno stanje, ki je podobno izdaji zadolžnice. Z izdajo menice se za upnika položaj bistveno ne spremeni. Pravno razmerje še naprej obstaja samo med njim in dolžnikom.
Pri vtoževani terjatvi gre za eno terjatev (en dolg) tožene stranke do tožeče stranke, ki je nastala v zvezi s temeljnim poslom in ta terjatev je bila navedena v posodobljenem seznamu terjatev in v zvezi z njo je bila pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Dejstvo, da isto terjatev tožeča stranka vtožuje na podlagi lastne menice, terjatvi ne daje posebnega pravnega položaja in ne drži pritožbeni očitek, da poenostavljena prisilna poravnava nima nobenega vpliva na vtoževano menično terjatev.
povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina - neposredni zahtevek oškodovanca zoper zavarovalnico - nepremoženjska škoda - škoda povzročena z neznanim motornim vozilom - neznani voznik neznanega vozila - premikajoče se vozilo in pešec - zavarovalni primer - nastanek škodnega dogodka - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme glede obstoja zavarovalnega primera ter nastanka in obsega iz njega izvirajoče škode, je na tožniku. Ugotovljena poškodba gležnja ni dovolj za zaključek, da je tožnik to poškodbo utrpel ob trčenju z neznanim vozilom. Tožnik ni dokazal takšnega nastanka škodnega dogodka in s tem zavarovalnega primera.
dedovanje zaščitenih kmetij - določitev dediča zaščitene kmetije - prevzemnik kmetije - merila za določitev prevzemnika kmetije - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dedič F. P. izpolnjuje strokovne kriterije za kmetovanje, da ima status kmeta, da kmetuje na svojih zemljiščih, ki ne predstavljajo zgolj oljčnika, temveč tudi gozd, prav tako zna uporabljati ostale kmetijske stroje in je že v mladosti, kot tudi kasneje, čeprav občasno, obdeloval kmetijo zapustnika (žetev, košnja). Pritožnica formalnih kriterijev glede izobrazbe ne izpolnjuje, prav tako je v zadnjih letih bolj skrbela za vrt, živino in starše, medtem ko so dela s stroji opravljali njen mož in sestra. Po oceni pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tudi po kriteriju usposobljenosti za delo prednost dalo F. P., pravilna in ustrezno upošteva določilo drugega odstavka 7. člena ZDKG.
OZ člen 615, 615/1. ZPP člen 214, 214/2, 282, 282/2, 339, 339/2, 339/2-8.
narok za glavno obravnavo - oprava naroka v nenavzočnosti - neskrbno ravnanje - upravičen razlog za nepristop na narok - preložitev naroka - možnost udeležbe stranke v postopku - najemna pogodba - molče obnovljena pogodba - priznano dejstvo - podaljšanje najemnega razmerja
Preložitev naroka je izjema, ki jo je treba obravnavati restriktivno. Okoliščine, zaradi katerih naj bi bil zakoniti zastopnik obveščen o naroku šele en dan pred narokom, izhajajo iz sfere tožene stranke (pravne osebe), ki nosi tudi morebitne posledice zatrjevanih „napak“ v poslovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00032979
ZASP člen 30, 81, 156, 156/3, 156/4, 156/5, 157, 157/4, 168, 168/2. OZ člen 198. Tarifa Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelje radijskih in televizijskih programov (2007) člen 1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.
avtorsko nadomestilo - radiodifuzna organizacija - kabelska retransmisija glasbenih del - prihodki iz radijske dejavnosti - neupravičena pridobitev koristi - primerno denarno nadomestilo - osnova za izračun nadomestila - odmerni odstotek - pravna praznina - razpravno načelo - načelo kontradiktornosti - odmera pravdnih stroškov - potni stroški odvetnika - stroški odvetnika s sedežem zunaj območja sodišča - pravica do proste izbire pooblaščenca - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko
Napačno je stališče, da bi bilo v odsotnosti trditev, katere konkretne ne-radijske dejavnosti opravlja tožena stranka in kakšne prihodke iz teh dejavnosti ustvari, treba šteti, da so bili vsi njeni prihodki v letu 2013, prikazani v evidenci AJPES, ustvarjeni z radijsko dejavnostjo. Z navedbami o skupnem znesku prihodkov iz radijske dejavnosti, o poročanju tožeči stranki o svojih mesečnih prihodkih iz radijske dejavnosti, o avansnih plačilih in o (s strani tožeče stranke) izdanih avansnih računih, je tožena stranka dovolj konkretizirano prerekala navedbe tožeče stranke o višini prihodkov.
Drži, da bi si tožena stranka za zastopanje v tem sporu lahko izbrala pooblaščenca z območja sedeža sodišča, a njeno pravico do proste izbire odvetnika dodatno utemeljuje okoliščina, da jo isti pooblaščenec zastopa tudi v drugih podobnih sporih (proti SAZAS), zato mu je materialnopravna problematika dobro znana.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - evidenca o izrabi delovnega časa
Pravočasno prihajanje na delo in upoštevanje predpisanega delovnega časa predstavlja kršitev delavčeve temeljne obveznosti opravljanja dela, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (33. člen ZDR-1), kot tudi kršitev dolžnosti upoštevanja zahtev in navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti. Zahteva delodajalca po registraciji prihodov in odhodov z dela je povsem legitimna, delavec pa je takšno zahtevo delodajalca dolžan spoštovati. Delodajalec lahko, v skladu s pristojnostjo dajanja navodil in organiziranja dela, uvede registracijo ure in zahteva od delavcev evidenco prisotnosti na delu.
Po 34. členu ZDR-1 je delavec dolžan upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožnik ni spoštoval pravil o registraciji delovnega časa s tem, ko je v sistem za registracijo delovnega časa vnesel neresnične podatke o dejanskih prihodih in odhodih z delovnega mesta, zato je sodišče pravilno presodilo, da lažno prikazovanje prisotnosti na delovnem mestu pomeni obstoj odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in mu je tožena stranka zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - zaposlitev v tujini - ustavitev postopka odpusta obveznosti - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - poročanje upravitelju - iskanje zaposlitve - sprememba premoženjskega stanja
Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu izhaja, da dolžnik upravitelju ni mesečno poročal o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev, pa tudi ne o zaposlitvi v tujini in ne o prejetih rednih prejemkih v tujini.
Dolžnik s pritožbenimi navedbami o nizkih prejemkih, ki ne spadajo v stečajno maso, zaradi česar upravitelja o njihovem prejemu ni obveščal, ne more uspeti. Dolžniku namreč tekom postopka osebnega stečaja ni dopuščeno po svoji prosti presoji selektivno poročanje upravitelju o svojih prejemkih . Obveznost poročanja tako glede prejemkov kot tudi glede iskanja zaposlitve je absolutna in brezpogojna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC00033757
ZPP člen 269, 286, 286.a. ZJN člen 95.
pripravljalna vloga - podizvajalec
določbo 269. člena ZPP razlagati v povezavi z določbo 286.a člena ZPP, po kateri lahko sodišče strankam pred pripravljalnim narokom ali na njem, kot tudi pred ali med glavno obravnavo, s pisnim pozivom ali ustno na naroku, naloži, da v roku, ki ga določi sodišče, odgovorijo na posamezna vprašanja glede okoliščin, ki so pomembne za odločitev, da dopolnijo ali dodatno razložijo svoje predhodne navedbe, predlagajo dodatne dokaze… . Velja tudi eventuelna maksima iz 286. člena ZPP, da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Na to sta bili pravdni stranki tudi pozvani v samem vabilu na narok. Tožena stranka je zato smela na prvem naroku namesto ustnega podajanja predložiti pripravljalno vlogo.
S predlogom za nominacijo podizvajalca po podpisu pogodbe, ne da bi tega tožeča stranka predlagala oziroma navedla že v ponudbi s katero je sodelovala na javnem razpisu in uspela kot najboljši ponudnik, tožeča stranka ne bi mogla doseči veljavne spremembe pogodbe, skladno z določbami ZJN (člen 95), saj bi s takšno spremembo pogodbe obšla pogoje postopka javnega naročanja na podlagi katerih je bila izbrana kot najugodnejša ponudnica, s čemer bi bil izničen namen postopka javnega naročanja.
etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - posamezni del stavbe - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - splošni skupni del
Del stavbe št. 4, ki v naravi predstavlja klet, ni splošni skupni del stavbe, temveč posamezni del stavbe, katerega solastnika sta nasprotna udeleženka vsak do 1/2.
Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Stroškovna odločitev je torej odvisna od tega, ali je umik posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne. Pri tem pa je relevantna le izpolnitev zahtevka, ki ga je tožeča stranka zoper toženca uveljavljala s tožbo, in ne morebiti izpolnitev zahtevka v drugi pravdi med pravdnima strankama, kot je zmotno v obravnavanem primeru upoštevalo sodišče prve stopnje, ko je za izpolnitev zahtevka štelo izpolnitev tožbenega zahtevka v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Celju opr. št. I Pg 361/2016.
neupravičena obogatitev - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - višina obogatitve - izvedensko mnenje - dokazna sredstva
Odločitev o tem, katere prostore bi tožniki v spornem obdobju lahko dejansko oddali v najem, je ostala v rokah sodišča. V pravdnem postopku so namreč vsa dokazna sredstva enakovredna, kar velja tudi za izvedensko mnenje. Sodišče nanj ni vezano, kot menijo tožniki, ampak ga mora, tako kot vse druge dokaze, oceniti skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, upoštevaje splošne življenjske izkušnje in pravila logičnega mišljenja. Sodišče prve stopnje je to tudi storilo.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00031663
OZ člen 131, 199.
odškodninski tožbeni zahtevek - predpostavke krivdne odgovornosti - protipravno ravnanje - upravljanje stvari v solastnini - soglasje solastnikov - rušenje objekta - poslovodstvo brez naročila - nujno poslovodstvo brez naročila
Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku pravilno zaključilo, da tožencu protipravnega oziroma nedopustnega ravnanja ni mogoče očitati in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Pravilno je navedlo, da je, kadar solastniki ne dosežejo zahtevanega soglasja glede upravljanja stvari v solastnini oziroma nimajo ustreznega sklepa nepravdnega sodišča, odstop od načela, da se nihče ne sme vmešavati v posle drugega, mogoč v primeru, če so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta poslovodstva brez naročila (199. člen OZ). Sodišče je pravilno ugotovilo, da so bili v konkretnem primeru podani pogoji za uporabo tega instituta, zato o protipravnosti ravnanja toženca ni mogoče govoriti.
ZPP člen 7, 212, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 343, 343/4. OZ člen 125, 633, 633/1, 633/3, 634, 634/1.
pogodba o delu (podjemna pogodba) - napake izvršenega dela - očitne stvarne napake - jamčevalni zahtevek - predpostavke za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - pravočasno obvestilo o napaki - trditveno in dokazno breme - dovoljenost pritožbe - pravni interes
Za odločitev v tem postopku je bistveno, ali je tožena stranka tožečo stranko pravočasno obvestila o napakah. Če tega tožena stranka ni storila, je pravico do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov izgubila.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka cisterno prevzela 7. 3. 2017 in da bi morala takrat grajati očitne napake, ki so bile ob običajnem pregledu vidne vsakemu povprečnemu človeku. Tega tožena stranka ni storila niti ni tega zatrjevala med postopkom pred sodiščem prve stopnje. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo, da je grajanje očitnih napak v zavrnitvi računa prepozno. Ker tožena stranka ni pravočasno grajala očitnih napak, ni izpolnjena že ena med vsemi predpostavkami, ki morajo biti kumulativno izpolnjene za uspešno uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov. Zato je tožena stranka zaradi prepoznega grajanja očitnih napak izgubila vse pravice iz naslova jamčevalnih zahtevkov.