dodatni sklep o dedovanju - kasneje najdeno premoženje - vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju - vzajemna oporoka
Ker je pritožnik sodeloval v prvotnem zapuščinskem postopku, ga veže pravnomočni sklep o dedovanju. Zato ne more v postopku, ki teče po dopolnilnem sklepu o dedovanju za novo najdeno premoženje, uveljavljati, da ima vzajemno oporoko z zapustnico in to oporoko je uveljavljal že med prvim postopkom.
ZFPPIPP člen 302, 302/1, 302/2, 305, 305/1, 305/2, 308.
stečaj zapuščine - preizkus terjatve - ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo - prerekanje terjatve - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - napotitev na pravdo - napotitev stečajnega upravitelja na pravdo - napotitev na pravdo zaradi ugotovitve neobstoja ločitvene pravice - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve
Če je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, prvi odstavek 305. člena napotuje na uporabo 308. člena ZFPPIPP, po katerem mora ustrezno tožbo v primeru, če je razlog za prenehanje ločitvene pravice njeno prenehanje zaradi plačila terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena, vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico. V tej situaciji zato ni pomembno, ali je prerekana tudi upnikova zavarovana terjatev, temelječa na izvršilnem naslovu.
Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Stroškovna odločitev je torej odvisna od tega, ali je umik posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne. Pri tem pa je relevantna le izpolnitev zahtevka, ki ga je tožeča stranka zoper toženca uveljavljala s tožbo, in ne morebiti izpolnitev zahtevka v drugi pravdi med pravdnima strankama, kot je zmotno v obravnavanem primeru upoštevalo sodišče prve stopnje, ko je za izpolnitev zahtevka štelo izpolnitev tožbenega zahtevka v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Celju opr. št. I Pg 361/2016.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00048666
URS člen 121, 125. ZASP člen 130, 147, 149, 149/1, 149/1-3, 157, 157/3, 157/4, 157/4-1, 157/5, 157/6, 157/7, 158, 158/1, 168, 168/3. ZKUASP člen 44, 44/3, 44/4, 44/4-1, 44/6, 44/7, 44/8, 88. OZ člen 3, 17, 17/2, 73, 73/1, 73/2, 73/3, 74, 125, 333.
načelo avtonomije strank - prosto urejanje obligacijskih razmerij - omejitev pogodbene svobode - pogodba o javni priobčitvi glasbenih del - dolžnost skleniti pogodbo ( kontrahirna dolžnost ) - splošni učinki pogodbe med pogodbeniki in njihovimi pravnimi nasledniki - obvezna sklenitev in obvezna vsebina pogodbe - nesklenitev pogodbe - avtorski sorodna pravica - pravice proizvajalcev fonogramov - ustvarjanje obveznosti za pogodbenike - fonogram - plačilo nadomestila - tarifa - skupni sporazum - exceptio illegalis - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - javna priobčitev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - pacta sunt servanda - zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - neveljavnost pogodbe - naknadna odobritev pogodbe - preklic pogodbe - odpoved pogodbe - odpoved pogodbe sklenjene za nedoločen čas - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - učinek ex nunc - javno pooblastilo - pooblastitev
V primeru naknadne odobritve ni pravno odločilno, kdo je pogodbo podpisal in niti ali je ta oseba imela ustrezno pooblastilo. Naknadna odobritev namreč sanira pomanjkljivosti pri sklenitvi pogodbe.
Odpoved pogodbe, ki je sklenjena za nedoločen čas velja za naprej (ex nunc).
V primerih, ko je vsebina pogodbe predpisana, soglasna volja pogodbenih strank ni pogoj za določitev vsebine pogodbe. Določilo drugega odstavka 17. člena OZ predpisuje, da so določbe predpisov, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina pogodb, sestavni del teh pogodb in jih dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi.
Pravica proizvajalcev fonogramov je enaka, če priobčevalec sodeluje pri pobiranju dajatve ali ne. Tudi prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031900
OZ člen 199, 200, 202, 766. SPZ člen 66, 68, 197. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3.
poslovodstvo brez naročila - plačilo kupnine - sorazmerno plačilo - sečnja gozda - sanitarna sečnja - prodaja lesa - posel rednega upravljanja - soglasje solastnikov - solastna nepremičnina - pogodba o naročilu - upravičenja solastnika - ugovor izpolnitve obveznosti - bremena skupne stvari - procesni pobotni ugovor - pobotni ugovor - plačilo stroškov - plačilo pristojbin - plačilo nadomestila za uporabo - izdatek za drugega
Kot utemeljeno ugotavlja sodišče prve stopnje, je skladno s pogodbo sklenjeno med pokojno toženko in A., slednji od kupnine za les pridobljen v okviru sanitarne sečnje odštel vse stroške le-te in celoten presežek nakazal na račun toženke. V praksi je šlo za kompenzacijo računov, ki sta jih drug drugemu izstavila toženka (računi za plačilo kupnine za les) in M. (računi za plačilo stroškov sanitarne sečnje). To med pravdnima strankama tudi ni bilo sporno, takšen način poslovanja pa sta potrdili tudi zaslišani priči.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Za opredelitev poslovnega razloga je bistveno, da gre za razloge na strani delodajalca in da so razlogi povezani z njegovim poslovanjem, organizacijo, tehnologijo in s potrebo po racionalizaciji in modernizaciji dela, ne smejo pa biti povezani z osebo delavca ali biti v zvezi z ravnanjem ali sposobnosti konkretnega delavca.
Zahtevek je utemeljen iz naslova uporabnine v znesku 8.644,40 EUR in iz naslova kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti v višini 348,62 EUR, skupaj 8.993,02 EUR. Od tega zneska pa tečejo od dneva vložitve tožbe (predloga za izvršbo) 30. 8. 2018 tudi zakonske zamudne obresti (za celotno prisojeno terjatev, v skladu s 381. členom OZ).
Sodišče je s tem, ko je tožencu priznalo tudi odvetniške stroške, ki jih ni priglasil, prekoračilo njegov stroškovni zahtevek.
ZPP člen 7, 212, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 343, 343/4. OZ člen 125, 633, 633/1, 633/3, 634, 634/1.
pogodba o delu (podjemna pogodba) - napake izvršenega dela - očitne stvarne napake - jamčevalni zahtevek - predpostavke za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - pravočasno obvestilo o napaki - trditveno in dokazno breme - dovoljenost pritožbe - pravni interes
Za odločitev v tem postopku je bistveno, ali je tožena stranka tožečo stranko pravočasno obvestila o napakah. Če tega tožena stranka ni storila, je pravico do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov izgubila.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka cisterno prevzela 7. 3. 2017 in da bi morala takrat grajati očitne napake, ki so bile ob običajnem pregledu vidne vsakemu povprečnemu človeku. Tega tožena stranka ni storila niti ni tega zatrjevala med postopkom pred sodiščem prve stopnje. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo, da je grajanje očitnih napak v zavrnitvi računa prepozno. Ker tožena stranka ni pravočasno grajala očitnih napak, ni izpolnjena že ena med vsemi predpostavkami, ki morajo biti kumulativno izpolnjene za uspešno uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov. Zato je tožena stranka zaradi prepoznega grajanja očitnih napak izgubila vse pravice iz naslova jamčevalnih zahtevkov.
ugovor po izteku roka - dolžnikov odgovor na odgovor upnika na ugovor - dejstva, ki jih stranka ne zanika - delna plačila - plačilo izvršitelju - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - stroški izvršilnega postopka - načelo uspeha v izvršilnem postopku
Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana in jih ni treba dokazovati. S tem, ko dolžnica ni odgovorila na upnikov odgovor na ugovor, se dejstvo, da je upnik upošteval vsa plačila, opravljena v drugi zadevi, šteje za priznano in izkazano. Drži sicer, da se plačila, opravljena začasnemu izvršitelju prevzemniku po razrešenem izvršitelju, štejejo kot plačila na račun izterjevane terjatve, vendar pa je upnik s tem, ko je zatrjeval, da je upošteval vsa plačila v drugi zadevi, trdil, da je upošteval tudi plačila izvršitelju, opravljena v tisti zadevi.
Glede na konkretni izvršilni postopek kot celoto skupna plačila v majhnem znesku prestavljajo zelo majhen del terjatve. Ob tem je bistveno, da so bila vsa plačila opravljena že po vložitvi predloga za izvršbo. Potrebo po sprožitvi izvršilnega postopka za celotno neplačano terjatev je povzročilo dejstvo, da dolžnica dolga ni poplačala. V takšnem primeru uspeha dolžnika v postopku ni mogoče meriti, ugotoviti oziroma razumeti glede na vsakokratno uspešno uveljavljeno manjše delno plačilo, tako, da bi s priznanimi ugovornimi stroški, ki naj bi bili posledica tega „uspeha“, dolžnik pravzaprav pobotaval, zmanjševal, upnikovo terjatev. Upniku tudi ni mogoče očitati, da bi v primeru manjših delnih plačil, ki v večji meri ne vplivajo na obseg izvršbe, moral sproti in takoj vlagati delne umike predloga za izvršbo. S tem, ko je dolžnica dosegla razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, v izvršilnem postopku še ni uspela. V ugovoru sklepa o izvršbi niti ni izpodbijala v celoti, še manj je dosegla razveljavitev sklepa o izvršbi ali vsaj ustavitev celotne izvršbe. Sklep o izvršbi bo z odločitvijo o obravnavani pritožbi zopet postal pravnomočen (sklepi, zoper katere dolžnica ni vložila pravnih sredstev, so postali pravnomočni že prej), na podlagi tega pa se bo izvršba opravljala naprej. Navedeno pokaže, da je bil dolžničin uspeh s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti zgolj začasne narave, t.j. dolžnica je začasno uspela odložiti opravo izvršbe (upnik se dolžničinemu predlogu zato niti ni znatneje upiral), zgolj navedeno pa ne predstavlja dolžničinega uspeha v postopku.
ZFPPIPP člen 298a, 302, 302/1, 302/2, 305, 305/1, 305/2, 308.
napotitev - stečaj zapuščine - preizkus prijavljenih terjatev - ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo - prerekanje terjatve
Če je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, prvi odstavek 305. člena ZFPPIPP napotuje na uporabo 308. člena ZFPPIPP, po katerem mora ustrezno tožbo v primeru, če je razlog za prenehanje ločitvene pravice njeno prenehanje zaradi plačila terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena, vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico. V tej situaciji zato ni pomembno, ali je prerekana tudi upnikova zavarovana terjatev, temelječa na izvršilnem naslovu.
ZDR-1 člen 44, 126, 128.. ZPP člen 8, 339.. ZEPDSV člen 18.. ZDCOPMD člen 8.. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (2013) člen 61.
nadurno delo - voznik tovornjaka - bistvena kršitev določb postopka - mobilni delavci - evidenca o izrabi delovnega časa
Ker je dokazna ocena v zvezi z resničnostjo navedb o manipulaciji s tahografom na zahtevo tožene stranke pomanjkljiva, neustrezna in neprepričljiva, je podana smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Ugotovitev, ali je tožnik s tahografom manipuliral na zahtevo tožene stranke, je ključna za presojo verodostojnosti izpisov tahografa.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obsega nadurnega dela tožnika v spornem obdobju pravilno sledilo tožnikovi lastnoročni evidenci delovnega časa, saj tožena stranka za to obdobje izpisov tahografa ni predložila. V pritožbi neutemeljeno navaja, da tožena stranka z izpisi tahografa ni razpolagala po krivdi tožnika. Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo, da je tožena stranka tista, ki je dolžna voditi in hraniti evidenco delovnega časa. Ta njena obveznost izhaja iz 18. člena Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) in iz 8. člena Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD). Navedeno stališče je potrjeno tudi v sodni praksi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC00033757
ZPP člen 269, 286, 286.a. ZJN člen 95.
pripravljalna vloga - podizvajalec
določbo 269. člena ZPP razlagati v povezavi z določbo 286.a člena ZPP, po kateri lahko sodišče strankam pred pripravljalnim narokom ali na njem, kot tudi pred ali med glavno obravnavo, s pisnim pozivom ali ustno na naroku, naloži, da v roku, ki ga določi sodišče, odgovorijo na posamezna vprašanja glede okoliščin, ki so pomembne za odločitev, da dopolnijo ali dodatno razložijo svoje predhodne navedbe, predlagajo dodatne dokaze… . Velja tudi eventuelna maksima iz 286. člena ZPP, da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Na to sta bili pravdni stranki tudi pozvani v samem vabilu na narok. Tožena stranka je zato smela na prvem naroku namesto ustnega podajanja predložiti pripravljalno vlogo.
S predlogom za nominacijo podizvajalca po podpisu pogodbe, ne da bi tega tožeča stranka predlagala oziroma navedla že v ponudbi s katero je sodelovala na javnem razpisu in uspela kot najboljši ponudnik, tožeča stranka ne bi mogla doseči veljavne spremembe pogodbe, skladno z določbami ZJN (člen 95), saj bi s takšno spremembo pogodbe obšla pogoje postopka javnega naročanja na podlagi katerih je bila izbrana kot najugodnejša ponudnica, s čemer bi bil izničen namen postopka javnega naročanja.
Cilj sodnega varstva v pravdnem postopku je odločanje o spornih pravicah ali razmerjih, cilj izvršilnega postopka, ki sledi pravdnemu postopku pa izvršitev materialnopravnih dajatvenih zahtevkov, za katere že obstaja pravnomočna odločba. Izvršilno sodišče je na sodno odločitev pravdnega sodišča vezano in vanjo ne sme ponovno ali več posegati, izvršbo lahko prepreči le neizpolnitev z zakonom določenih predpostavk za dovolitev izvršbe ali po nastanku izvršilnega naslova nastale okoliščine, ki preprečujejo izvršbo. Ti razlogi so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Od toženke kot delodajalca se ne zahteva, da odpoved poda takoj, ko nastane upad poslovanja (ali dela), saj rok za podajo odpovedi iz poslovnega razloga v ZDR-1 ni določen, kot je bil v šestem odstavku 88. člena ZDR. V ZDR-1 tudi ni več določena obveznost delodajalca, da v primeru odpovedi iz poslovnega razloga preveri, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati oziroma prekvalificirati, ter mu, če ta možnost obstaja, ponudi sklenitve nove pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00030786
ZPP člen 5, 11, 394, 394/1, 394/1-10, 400, 400/3. SPZ člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 290, 290/1.
obnova pravdnega postopka - objektivne meje pravnomočnosti - odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - protipravnost - objektivna predvidljivost posledice - vzročna zveza - škoda - plačilo del izvajalcu
Ko sodišče dovoli obnovo postopka, razveljavi odločbo izdano v prejšnjem postopku, pri čemer se nadomestitveni postopek (judicium restitutorium) ravna po naravi obnovitvenega razloga. Če je bila obnova dovoljena zaradi napake v podlagi prejšnje sodbe, je tema nadomestitvenega postopka omejena in se prejšnji postopek rekonstruira le v tistem delu, ki je bil zadet z razlogom za obnovo. Pri tem mora sodišče ostati v okviru iste dejanske podlage, ki je bila zaobsežena z objektivnimi mejami pravnomočnosti, saj bi bila sicer identiteta zahtevka spremenjena, novosti pa ne smejo spremeniti identitete spora.
Tožena stranka je isti pritožbeni razlog, ki ga uveljavlja sedaj zoper sodbo, izdano v nadomestitvenem postopku, neuspešno uveljavljala že v pritožbi zoper sklep o dovolitvi obnove, pri čemer je pritožbeno sodišče v sklepu z dne 2. 10. 2018 že odločilo, da sodišče prve stopnje s sodbo 2. 2. 2016 ni odločalo o neutemeljenosti škode, kot elementu odškodninske odgovornosti, temveč je le obiter dictum navedlo, da zahtevek še ni zapadel, zato ni šlo za presojo obstoja škode. Odločba o razveljavitvi sodbe z 2. 2. 2016 je postala pravnomočna in je sodišče prve stopnje v nadomestitvenem postopku, potem ko je bila prejšnja sodba razveljavljena, pravilno v luči novih dejstev in dokazov ponovno pretreslo celotno procesno gradivo, torej tudi tisto, ki se nanaša na element škode, vendar šele po tem, ko je ugotovilo, da je na podlagi novih dejstev in dokazov izpolnjen in podan element protipravnosti. Pri tem tudi ni šlo za nedovoljeno upoštevanje sprememb pravnih predpisov in sprememb sodne prakse o nekem vprašanju, saj kot pojasnjeno, sodba z dne 2. 2. 2016 ni temeljila na morebitnem neobstoju škode, ker se s tem elementom kot takim, sodišče tedaj sploh ni vsebinsko ukvarjalo.
Eno temeljnih načel pravdnega postopka je tudi načelo ekonomičnosti in koncentracije postopka (11. člen ZPP). Omejevanje dolžine rokov za navajanje novih dejstev vpliva po eni strani na pospešitev postopka, po drugi pa nujno poseže v načelo kontradiktornosti ter pravico do izjavljanja (5. člen ZPP). Naloga sodišča je, da najde pravo in ustrezno ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka ter pravico do izjave, ki je nujen pogoj za materialno pravilno sodbo. To ravnovesje je mogoče zagotoviti s primerjavo koristi, ki jo omejevanje roka za izjavljanje o novih dejstvih prinaša in teže posledic prekluzije.
Izpodbijana sodba temelji predvsem na ugotovitvi, da je tožena stranka kljub pogodbeni prepovedi prenosa terjatev na drugega upnika, ki je izhajala iz devetega odstavka 5. člena Pogodbe št. 01, slednja pa je bila sklenjena v postopku javnega naročanja, še vedno izvajala plačila po tej pogodbi glavnemu izvajalcu A., čeprav je bila seznanjena s tem, da je A. terjatve do nje zastavil za kredit B., vsa plačila pa so se izvajala predčasno (pred zapadlostjo, ki je bila dogovorjena v pogodbi). Zato je tudi neutemeljeno sklicevanje pritožbe, da iz sporne izjave z dne 4. 3. 2010 izhaja le to, da bodo njena pogodbena plačila usmerjena na račun A. pri B. in da bodo ta sredstva namenjena zagotavljanju rednega in pravočasnega pokrivanja kreditnih obveznosti. Prav slednje je tisto, kar se očita toženi stranki - da je vedela za zastavo terjatev, do katere ne bi smelo priti, in da je vedela, da bodo plačila, ki jih tožena stranka izvaja A. za izvedbo pogodbenih del, prešla v sfero B. in ne v sfero tistih, ki so dela izvajali (podizvajalci, kooperanti in dobavitelji blaga po Pogodbi št. 01; prim. deveti odstavek 5. člena te pogodbe), pa je kljub temu A. plačevala in to vedno predčasno, pred pogodbeno dogovorjenim rokom. Pritožbena navedba, da poraba sredstev ni in ne more biti stvar in odgovornost naročnika, je zato glede na vsebino Pogodbe št. 01, ki je bila sklenjena v postopku javnega naročanja, neutemeljena. Tožena stranka bi se ob vsem navedenem morala zavedati, da podizvajalci, kar je tožeča stranka nedvomno bila, zaradi ravnanj A. ne bodo poplačani. V tem smislu niti ni pomembno ali je šlo za nominirane ali nenominirane podizvajalce. Tožena stranka je lahko oziroma bi morala računati na nastanek škode oziroma bi se nastanka škode morala zavedati, in to za vse, ki so opravljali delo kot podizvajalci A.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - obstoj nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali znatno otežkočena - skupno premoženje - ugotovitev lastninske pravice - vlaganja
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnica verjetno nevarnost izkazala s sklenitvijo notarskega sporazuma med tožencema, s katerim je bila razveljavljena darilna pogodba, in to brez, da bi bila tožnica o tem obveščena, kljub temu, da je v nepremičnini z družino živela vrsto let in je po lastnih zatrjevanjih v njo vlagala. Pritožbene navedbe, da tožnica ne izkazuje interesa za izdajo začasne odredbe, so tako neutemeljene.
Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 76.. OZ člen 253, 254.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodbena kazen
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je za priznanje pogodbene kazni odločilno, katera kolektivna pogodba je veljala v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma ali je bila taka pravica predvidena v predpisih, ki so veljali v času prenehanja delovnega razmerja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.. ZPP člen 155, 155/1, 317, 317/1, 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - odpoved tožbenemu zahtevku - sodba na podlagi odpovedi - nerazumljiv izrek - razlogi o odločilnih dejstvih - odsotnost iz pisarne - pripravljalna vloga - potrebni stroški
Ker v obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče že obstoja temelja odškodninskega zahtevka ne ugotavlja, navedba izvedenca, da je tožnica lahke fizične bolečine trpela 4 dni, za odločitev v predmetni zadevi ni odločilno dejstvo, zato prvostopenjska sodba razlogov v zvezi s tem utemeljeno ne vsebuje.
etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - posamezni del stavbe - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - splošni skupni del
Del stavbe št. 4, ki v naravi predstavlja klet, ni splošni skupni del stavbe, temveč posamezni del stavbe, katerega solastnika sta nasprotna udeleženka vsak do 1/2.