izvrševanje služnostne pravice - pogodba o ustanovitvi služnosti - stvarna služnost - služnostna pot - prenehanje stvarne služnosti - prenehanje stvarne služnosti zaradi neizvrševanja - osvoboditev služnosti - upiranje izvrševanju služnosti - tožbeni zahtevek - ugotovitvena tožba - prenehanje služnosti na podlagi zakona - ocena verodostojnosti priče - varstvo služnosti - prepoved vznemirjanja - stroški postopka - skupna vrednost spornega predmeta - vrednost spornega predmeta
Toženec in njegovi najemniki so glede na spreminjajoče stanje na služnostni poti po njej hodili tako, da so obšli na njej postavljene ovire ali (in) tako, da so sestopili na sosednje zemljišče in s tem del poti prehodili po njem, del pa po sporni poti. Četudi so ovire na poti morali na en ali drug način obiti, to še ne pomeni, da služnosti niso izvrševali ali da so izvrševanje svoje pravice hoje po sporni poti opustili. Sestopanja na sosednje zemljišče ni mogoče razumeti v smislu uklonitve prepovedi tožnikov glede hoje po služeči parceli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00031443
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 38, 38/1, 38/4. ZPP člen 8, 286b, 337, 337/1, 339, 339/1, 358, 451, 458, 458/1. OZ člen 239, 239/1, 569. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4, 19. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 13, 13/1.
spor majhne vrednosti - plačilo za storitev najema ali uporabe nepremičnine - obstoj dolga - neizdaja računa - izpolnitev obveznosti - trditveno in dokazno breme dolžnika - posojilna pogodba - pravica do izjave - pravica do tolmača - prevod listin v slovenski jezik - celovita dokazna ocena - nedopustne pritožbene novote - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - pravna kvalifikacija - sklepčnost tožbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stroškovna odločitev - predpravdni zahtevek - stroški pristopa na narok - višina kilometrine - sprememba vrednosti točke
Trditveno in dokazno breme glede izpolnitve obveznosti je na tožencu. Neizdaja računov za pretekla obdobja ob tem, da pravdni stranki tedaj še nista bili v slabih odnosih, ne more imeti posebne teže in vpliva na argumentirano oceno sodišče glede pomena okoliščine, da toženec, ki se je za plačilo dolga zavezal s pisnim dogovorom, ne razpolaga z listino, ki bi izkazovala plačilo.
Ne drži, da je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb ZPP, ker je sodišče zasliševalo tožnika ter dve priči, ki so hrvaški državljani, brez sodelovanja tolmača za hrvaški jezik. Toženec zahteve po zaslišanju udeležencev s pomočjo tolmača ni nikoli podal in zanj ni bila sporna vsebina njihovih zaslišanj.
Za celotne stroške postopka (tako v prvotnem in pritožbenem postopku kot v ponovljenem postopku) je treba upoštevati ob izdaji izpodbijane sodbe veljavno vrednost odvetniške točke (0,60 EUR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00034411
ZASP člen 130. OZ člen 3, 15, 18. ZPP člen 7, 212, 360, 360/1. ZPreZP-1 člen 14.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja zavoda ipf - višina nadomestila - veljavnost pogodbe - prenehanje pogodbe - odpoved pogodbe - odstop od pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - izjava stranke - enostranska izjava volje - soglasje strank - veljavnost odstopne izjave - prosto urejanje obligacijskih razmerij - prostovoljno plačilo - kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic - uporabniki varovanih del - vezanost sodišča na trditve strank - sodba v drugi podobni zadevi
Sodišče je v vsakem posameznem pravdnem postopku vezano na postavljene zahtevke ter trditve in dokaze pravdnih strank podane v tem postopku. Različna odločitev sodišča v podobnih postopkih zato ne predstavlja nujno kršitev pravil pravdnega postopka. Ker tožeča stranka v tem postopku ni z ničemer pojasnila, kako bi morebiten obstoj kršitev v drugem podobnem postopku vplival na pravilnost odločitve v tem postopku, se pritožbeno sodišče do pritožbenega očitka o neenakem stališču sodišča prve stopnje do vprašanja veljavnosti pogodbe v podobnih postopkih ne bo opredelilo.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je za preklic pogodbe potrebna izrecna izjava stranke, da pogodbo preklicuje. Zadostuje izjava, iz katere nedvomno izhaja, da si sodelovanja v takšni obliki, kot izhaja iz sklenjene pogodbe, ne želi več. To pa iz dopisa tožene stranke z dne 17. 3. 2017 nedvomno izhaja.
Prenehanje pogodbe s soglasno voljo udeležencev je le eden izmed možnih, zakonsko predvidenih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe. V primeru preklica pogodbe (odstopa od pogodbe) s strani ene stranke, volja druge stranke na veljavnost preklica nima nobenega vpliva. Gre namreč za enostransko izjavo volje ene pogodbene stranke, ki vpliva na obstoj pogodbenega razmerja. Nasprotna stranka ustrezno izraženega preklica ne more anulirati. Uveljavlja lahko le pravice in zahtevke, ki ji jih v takšnem primeru zagotavlja pogodba ali veljavni predpisi.
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9, 43, 46. ZLNDL člen 2, 2/1.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - garaža - pravica uporabe - gradbeno dovoljenje - pravica graditi na zemljišču - prenos pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pravni prednik - prenumeracija parcel
Na podlagi nekdaj veljavnega Zakona o prometu z zemljišči in stavbami je bil mogoč prenos pravice uporabe na družbenem premoženju že z odločbo, s katero je dal Okrajni ljudski odbor zemljišče v družbeni lastnini v trajno uporabo posameznikom z namenom izgradnje in postavitve gradbenega objekta na način, da se zemljišče uporablja za potrebe tega objekta.
Odločbi o podelitvi zemljišča za gradnje in gradbeno dovoljenje vsebujeta tudi pravico graditi, ta pa vsebuje pravico trajne uporabe zemljišča, na katerem je zgrajen objekt.
ZNP-1 člen 6, 216, 216/1. ZNP člen 19, 20. DZ člen 262, 295.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zakonska podlaga za odločanje - uporaba zakona - odvzem poslovne sposobnosti - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - pogoji za dopustitev udeležbe - udeleženci postopka - krog udeležencev postopka - postavitev skrbnika - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi
Ker predmetni postopek teče v korist varovanca – nasprotnega udeleženca in ščiti njegove pravice, višje sodišče sodi, da je treba v postopkih, ki do 15. 4. 2019 po ZNP niso bili zaključeni in jih je treba dokončati po določbah ZNP, uporabiti materialno pravne določbe DZ o postavitvi pod skrbništvo.
DZ namreč ne pozna več odvzema poslovne sposobnosti, temveč je ta institut nadomestil s postavitvijo odrasle osebe pod skrbništvo, pri čemer je tudi odločanje o postavitvi/imenovanje skrbnika s CSD prenesel na sodišče. Sodišče prve stopnje zato nima prav (in to pritožnica utemeljeno izpostavlja), da ni ono tisto, ki bo postavilo skrbnika in določilo njegove obveznosti v odnosu do varovanca (tj. nasprotnega udeleženca). V luči tega materialnopravnega izhodišča je odločitev sodišča prve stopnje o ne dopustitvi udeležbe ženi tudi napačna.
Toda narava razmerij, ki se urejajo v nepravdnem postopku, pogosto terja, da odločba učinkuje proti širšemu krogu oseb, kot so (formalne) stranke/udeleženci postopka, zato ZNP v 20. členu ureja prijavo udeležbe drugih oseb. Postopka se zato lahko udeležujejo tudi vse tiste osebe, katerih pravni položaj (njihove pravice ali obveznosti) bodo ali utegnejo biti prizadete s sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku. Nepravdnega postopka se tako poleg formalnih udeležencev lahko udeležujejo tudi materialni udeleženci. Njim, ki niso stranke postopka v procesnem smislu, zakon daje nekatere procesne možnosti, da v postopku sodelujejo in varujejo svoje koristi.
vmesna sodba - škodni dogodek - sečnja in spravilo gozdnega drevja - gibanje po terenu - razmočena tla na delovišču - protipravno ravnanje zavarovanca - zavarovana odgovornost - fizikalni nastanek poškodb - vzročna zveza - zmotna uporaba materialnega prava - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - dokazna ocena sodišča prve stopnje - telesna poškodba
Tožnik je sam prispeval k nastanku škode v deležu 50%. Sodišče druge stopnje v tej zvezi izpostavlja, da ima tožnik opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja gozdarstva in kmetijstva in večletne delovne izkušnje, zato bi se moral zavedati nevarnosti dela v opisanih vremenskih in terenskih razmerah in delo kritičnega dne odkloniti ali ga vsaj opravljati z ustrezno zaščitno opremo in na primerni varnostni razdalji, kot je to izpostavil sodni izvedenec gozdarske stroke.
ZSPJS člen 16, 16/3.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 1, 1/3, 2, 2/2.
javni uslužbenec - napredovanje
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo določbi tretjega odstavka 16. člena ZSPJS in tretjega odstavka 1. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbenecev v plačne razrede tako, da mora javni uslužbenec do 1. 4. v letu, v katerem napreduje, poleg pridobitve treh ocen izpolniti tudi pogoj dopolnitve polnih treh let dela. Pravilno je pojasnilo, da tretjega odstavka 16. člena ZSPJS ni mogoče tolmačiti drugače, kot da mora med napredovanji preteči tri leta.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00031663
OZ člen 131, 199.
odškodninski tožbeni zahtevek - predpostavke krivdne odgovornosti - protipravno ravnanje - upravljanje stvari v solastnini - soglasje solastnikov - rušenje objekta - poslovodstvo brez naročila - nujno poslovodstvo brez naročila
Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku pravilno zaključilo, da tožencu protipravnega oziroma nedopustnega ravnanja ni mogoče očitati in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Pravilno je navedlo, da je, kadar solastniki ne dosežejo zahtevanega soglasja glede upravljanja stvari v solastnini oziroma nimajo ustreznega sklepa nepravdnega sodišča, odstop od načela, da se nihče ne sme vmešavati v posle drugega, mogoč v primeru, če so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta poslovodstva brez naročila (199. člen OZ). Sodišče je pravilno ugotovilo, da so bili v konkretnem primeru podani pogoji za uporabo tega instituta, zato o protipravnosti ravnanja toženca ni mogoče govoriti.
OZ člen 168, 171, 179, 352, 352/1. ZPP člen 184, 286.
odškodninska odgovornost države - odškodninski zahtevek - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - izguba dohodka - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - prekluzija dejstev in dokazov - sprememba tožbe - povišanje tožbenega zahtevka - zastaranje - pretrganje zastaranja - deljena odgovornost - imenovanje izvedenca - javna oseba - javni uslužbenec - novinarsko poročanje
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da je bilo z vložitvijo tožbe zadržano zastaranje za naknadno povišanje zahtevka. S tožbenim zahtevkom za plačilo odškodnine iz naslova nižje odpravnine in iz naslova prikrajšanja zaradi nezmožnosti uveljavitve 20 % pokojnine namreč tožnik ni zahteval izpolnitve iste odškodninske obveznosti v višjem znesku, temveč je zahteval izpolnitev nove obveznosti oziroma povrnitev druge premoženjske škode.
Pri obstoju duševnih bolečin zaradi posega v čast in dobro ime je porušeno notranje ravnovesje posamičnega oškodovanca, ki pa se nujno ne manifestira navzven na tak način, da bi slednji potreboval zdravniško pomoč. Zato dokaz z izvedencem v takem primeru tudi ni nujen za presojo stopnje prestanih duševnih bolečin.
Neutemeljeno je (tudi sicer nerelevantno pri presoji višine odškodnine) zavzemanje tožene stranke, da je obseg zaščite tožnikove časti in dobrega imena v odnosu do svobode izražanja bistveno manjši, saj kot je to obrazložilo že VS RS v vmesni sodbi, KPK kot državni organ ni nosilka človekovih pravic in zato tudi ne pravice do svobode izražanja.
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje tožene stranke, da ne more odgovarjati za poročanje medijev, saj je bila posledica njenega protipravnega ravnanja, da so mediji poročali o zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00030539
ZJF člen 3, 3/1, 3/1-9, 77, 77/4. ZPP člen 319, 319/2.
predlog za odlog plačila sodne takse - odpis dolga - delni odpis dolga - obvezna dajatev - ponovni predlog - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje predloga
Ker je plačilo sodne takse kot vrsta terjatve dolg do države iz naslova obvezne dajatve, ni mogoče odpisati tega dolga (četrti odstavek 77. člena ZJF).
pobotni ugovor - v pobot uveljavljana terjatev - pristojnost za odločanje - stvarna pristojnost - pristojnost delovnega sodišča - neprerekana dejstva - regres - bruto ali neto znesek
Terjatev, ki jo je uveljavljal toženec v pobot, je pobotljiva s tožničino terjatvijo v obravnavanem postopku, čeprav je za odločanje o njej podana pristojnost delovnega sodišča.
Zneski akontacije dohodnine in prispevkov, ki jih delodajalec plača ob obračunu bruto zneskov iz naslova plač in drugih prejemkov iz zaposlitve (delovnega razmerja), ter s tem tudi neto zneski, so znani šele ob izplačilu, ne pa že ob izdaji sodbe. Ker neto zneski niso znani vnaprej oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo bruto znesek regresa, ki ga je toženec uveljavljal v pobot.
Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.. ZPP člen 155, 155/1, 317, 317/1, 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - odpoved tožbenemu zahtevku - sodba na podlagi odpovedi - nerazumljiv izrek - razlogi o odločilnih dejstvih - odsotnost iz pisarne - pripravljalna vloga - potrebni stroški
Ker v obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče že obstoja temelja odškodninskega zahtevka ne ugotavlja, navedba izvedenca, da je tožnica lahke fizične bolečine trpela 4 dni, za odločitev v predmetni zadevi ni odločilno dejstvo, zato prvostopenjska sodba razlogov v zvezi s tem utemeljeno ne vsebuje.
motenje posesti - posestno varstvo - zadnje stanje posesti - posredni motilec posesti
Upoštevaje navedeni namen posestnega varstva, pri katerem se varuje že golo dejansko oblast na stvari, sodišče skladno s citirano določbo 33. člena SPZ upošteva samo zadnje stanje posesti (in nastalo motenje).
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da lahko kot posrednega motilca definiramo osebo, ki dejanje odobri ali osebo, v katerega korist je bilo dejanje opravljeno.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - obstoj nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali znatno otežkočena - skupno premoženje - ugotovitev lastninske pravice - vlaganja
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnica verjetno nevarnost izkazala s sklenitvijo notarskega sporazuma med tožencema, s katerim je bila razveljavljena darilna pogodba, in to brez, da bi bila tožnica o tem obveščena, kljub temu, da je v nepremičnini z družino živela vrsto let in je po lastnih zatrjevanjih v njo vlagala. Pritožbene navedbe, da tožnica ne izkazuje interesa za izdajo začasne odredbe, so tako neutemeljene.
Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 76.. OZ člen 253, 254.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodbena kazen
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je za priznanje pogodbene kazni odločilno, katera kolektivna pogodba je veljala v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma ali je bila taka pravica predvidena v predpisih, ki so veljali v času prenehanja delovnega razmerja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 384, 384/2, 384/2-1, 384/2-2, 384/2-3, 384/6, 384/6-1, 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/1, 406/1-1. ZPP člen 365.
postopek osebnega stečaja - nakupna opcija - sklenitev pogodbe o nakupni opciji - postopek odpusta obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti
Glede na opisano pravno naravo opcije, pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da pomeni upravičenje dolžnika, ki ga je pridobil na podlagi Pogodbe o ustanovitvi nakupne opcije, premoženje, ki bi lahko vplivalo na večji obseg stečajne mase in s tem na večji obseg poplačila upnikov v tem stečajnem postopku.
Kršitev obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP sama po sebi pomeni, da ni podanih pogojev za odpust obveznosti.
URS člen 29, 29, 29-3. ZPND člen 22, 22a, 23. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 5, 224, 224/1, 236a, 236a/2.
ukrep prepovedi približevanja - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - izrek denarne kazni - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - pisna izjava priče - pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v svojo korist - pomanjkljive trditve - policijski zapisnik - javna listina
V skladu z drugim odstavkom 236.a člena ZPP v primeru, če sodišče stranko pozove, naj predloži pisno izjavo priče, katere zaslišanje je predlagala, pa stranka tega ne stori, sodišče dokaz z zaslišanjem te priče izvede le, če stranka izkaže za verjetno, da je pisno izjavo priče poskušala pridobiti, vendar pri tem ni bila uspešna.
spor majhne vrednosti - obvezen rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - vplačevanje v rezervni sklad - višina prispevka v rezervni sklad - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - načrt vzdrževanja
Sodna praksa stoji na stališču, da se višina prispevka v rezervni sklad v smislu 41. člena SZ-1 lahko zviša (le), če tako določijo etažni lastniki v načrtu vzdrževanja, sprejetem po 26. členu SZ-1. Bistveno je torej, da se o zvišanju prispevka v rezervni sklad ne more odločati samostojno, ampak vedno le v povezavi s sprejetim načrtom vzdrževanja.