nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe - predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe - izvršilni stroški - stroški za sestavo predloga za izvršbo - obrazložena vloga v izvršilnem postopku
Odvetniška tarifa v poglavju „X. izvršilni postopek“ v tarifni številki 27 izrecno ne določa višine odvetniških storitev v točkah za sestavo predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, temveč v 1. točki določa le vrednost odvetniških storitev za sestavo predloga, s katerim se uvaja izvršilni postopek ter v 7. točki vrednost za druge obrazložene vloge. Priprava predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom od upnika terja določeno aktivnost, saj mora opraviti poizvedbe, da lahko takšno izvršbo predlaga, in že zato ni mogoče zavzeti stališča, da gre za kratek obrazloženi dopis ali morda celo za neobrazloženo vlogo. Ker gre za vsebinsko sorodno vlogo predlogu za izvršbo, upniku pripadajo stroški sestave predloga za izvršbo po tarifni številki 27/1.
predlog za ustavitev izvršbe - pravica do poplačila - imetnik pravice - upnikov pravni interes za izvršbo - vrstni red poplačila
Dolžnik ni oseba, ki ima pravico biti poplačana iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnin, kar pomeni, da predloga, naj sodišče ustavi izvršbo, če ugotovljena vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo, ne more podati, še manj je tak predlog predmet odločanja v pritožbenem postopku zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin. Prav tako v pritožbi zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin dolžnik ne more izpodbijati upnikovega interesa za predlagano izvršbo, češ da naj zaradi slabega vrstnega reda iz nepremičnin ne bi mogel biti (niti delno) poplačan.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine - trditveno in dokazno breme za taksno oprostitev
Brez ustreznih trditev in dokazov o tem, da so se po pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil zavrnjen predlog za taksno razbremenitev, okoliščine bistveno spremenile, stranka ne more podati novega predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
Po načelu superficies solo cedit je objekt, ki je trajno spojen z zemljiščem, njegova sestavina (8. člen Stvarnopravnega zakonika). Kot je izpostavilo sodišče druge stopnje, izvršilno sodišče ne sme ločeno prodajati objekta ali njegovega dela, dokler objekt ali njegov posamezni del ni ločen od zemljišča. Ker je vezan na pravno opredelitev, kaj je izvršilni predmet (v danem primeru tržna vrednost solastninske pravice), ki ga ocenjuje, se tudi sodni cenilec ne more sklicevati na nezmožnost cenitve iz razloga, da lahko ocenjuje le vrednost posameznih funkcionalno zaključenih celot.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00037706
URS člen 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 61.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - prisilni ukrep - prisilno zdravljenje - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - duševna motnja
Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi drugim, bodisi sebi, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.
Zaradi ugotovljene duševne motnje pri udeležencu obstaja realna grožnja, da bi nezdravljen, zaradi vpliva te motnje, zaradi katere udeleženec ni sposoben zaznavati potreb svojega stanja in bolezni ter se nanj primerno odzvati, huje ogrožal svoje zdravje (in s tem tudi svoje življenje).
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja - pravni standard
Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da je mogoče pravico do zdravljenja v tujini priznati, če so izpolnjeni vsi, kumulativno predpisani pogoji iz 1. odstavka 44.a člena ZZVZZ. Poleg obstoja bolezni, za katero je potrebno zdravljenje torej tudi pričakovani rezultati in izčrpana možnost zdravljenja v Sloveniji. Pri slednjem pogoju je posebej poudarilo, da gre za dejansko in pravno vprašanje, da tega dela določbe ni mogoče pravilno uporabiti le ob goli jezikovni razlagi, saj je abstraktno opredeljena izčrpana možnost zdravljenja v Sloveniji nedoločen pravni pojem, ki se ga zakonodajalec poslužuje, ko vnaprej ne more predvideti vseh pravnih položajev. Vsebina norme se prilagaja raznolikim dejanskim okoliščinam ravnanja in vedenja subjektov, na katere se nanaša, zato se takšne pravne norme soustvarjajo z tiplogičnimi argumenti, vzorcev vedenja in ravnanja in na ta način izoblikuje pravni standard. Za interpretacijski argument pri razlagi pravnega standarda o izčrpani možnosti zdravljenja ne zadostuje le dejstvo, da so tudi v Sloveniji zagotovljeni kontrolni pregledi po dvakratni transplantaciji jeter. Potrebno je upoštevati vse okoliščine življenjskega primera, vključno s smiselnostjo vsakoletnega kontrolnega pregleda v bolnišnici, ki je izvedla dvakratno transplantacijo jeter in jo je pripravljena izvršiti tudi v tretje, vendar le pod pogojem kontinuiranega spremljanja pacienta. Pri tem ne gre za pretirano, niti preširoko interpretacijo izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji, vezane na eventualno bodočo transplantacijo, ne za širitev pravic iz obveznega zavarovanja, da bi lahko tako zagotovilo uveljavljali tudi drugi zavarovanci.
tožba zoper državo - procesne predpostavke za vložitev tožbe - predhodni postopek - predhodni postopek kot procesna predpostavka - obvezen predhodni postopek poizkusa mirne rešitve spora - Državno odvetništvo - potrdilo - zavrženje tožbe - meritorno odločanje - začetek pravdnega postopka - začetek pravde - pravica do sodnega varstva
V obravnavanem primeru pravda (še) ni začela teči, tožeča stranka pa je sodišču predložila potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku (sicer po vloženi tožbi, a pred njeno vročitvijo toženi stranki in pred izdajo izpodbijanega sklepa). Zato je bilo po presoji pritožbenega sodišča zadoščeno zahtevi procesnega pogoja, predvidenega v 27. členu ZDOdv in bi pomenilo zavrženje tožbe zaradi napačnega sklepanja o opustitvi predhodnega postopa pri Državnem odvetništvu resen poseg v pravico do sodnega varstva tožeče stranke.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - vzdrževan družinski član - obstoj zunajzakonske skupnosti - dohodek zunajzakonskega partnerja - potrdilo iz gospodinjske evidence
Sodišče prve stopnje bi pri odločitvi o taksni oprostitvi moralo upoštevati tudi družinskega člana, dolžničinega zunajzakonskega partnerja. Zunajzakonska skupnost je sicer dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, vendar pa obstoj le-te ni vezan na prijavo na skupnem naslovu in v skupnem gospodinjstvu.
V 63. členu ZDSS-1 je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ni vročen v zakonitem roku.
Glede na citirano določbo je tožba v socialnem sporu torej dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Razen tega pa mora zaradi takšnega dokončnega upravnega akta, biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pisni izvid in mnenje oziroma cenitev - pripombe na cenitveno poročilo - trditvena podlaga - dopolnitev izvedenskega mnenja
Cenilno mnenje je strokovno, obrazloženo delo sodnega cenilca, opravljeno na podlagi pravil stroke. Vselej vsebuje konkretne podatke, obrazložitev postopka za izračun vrednosti in konkreten končni rezultat tega postopka (oceno vrednosti). Zaradi navedenega morajo tudi pripombe stranke na izvedensko mnenje biti konkretne, strokovno utemeljene. Ne zadostuje nestrinjanje z mnenjem in pavšalno navajanje, da ocena ni pravilna. V pripombah mora stranka navesti, katero vrednost nepremičnine (konkretno) smatra za pravilno, in navedeno strokovno utemeljiti. Trditvena podlaga v pripombah mora torej primarno ustrezati tem zahtevam, šele ob izpolnitvi tega pogoja mora sodišče pripombe vročiti v izjavo izvedencu oziroma po potrebi od izvedenca zahtevati dopolnitev mnenja.
nadomestilo za invalidnost - III. kategorija invalidnosti - datum začetka izplačevanja
ZPIZ-2 v 122. členu določa, da se delno nadomestilo izplačuje od dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti. Zavarovancu se torej nadomestilo izplačuje od dneva, ko realizira priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in prične opravljati delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.
Zato je potrebno ločiti med priznanjem pravice do delnega nadomestila in pričetkom njegovega izplačevanja. Pravica do delnega nadomestila je vezana na izpolnitev pogojev za pridobitev te pravice, medtem ko je pričetek izplačevanja delnega nadomestila vezan na datum pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, zaključek izplačevanja pa na zaključek opravljanja dela z delovnim časom, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti. Priznanje pravice do delnega nadomestila še ne pomeni avtomatično tudi pričetek njenega izplačevanja, pač pa je pomembno od kdaj dalje je tožnik realiziral priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, bodisi s pričetkom dela ali s pričetkom zavarovanja in plačevanja prispevkov za delo s krajšim delovnim časom od polnega.
ZPIZ-2 člen 7, 29, 161, 161/1, 161/1-23.. ZPKri člen 1, 6, 6/1, 6/2, 6/3, 20.. ZPIZ-1 člen 232.
starostna pokojnina - pokojninska doba - pokojninska doba brez dokupa - bivši politični zapornik
Pritožba utemeljeno opozarja, da pokojninske dobe, ki je bila tožniku priznana s sklepom z dne 5. 4. 2005 ni mogoče šteti kot dobo z dokupom. Navedena doba je bila tožniku priznana že pred uveljavitvijo ZPIZ-2. Namen priznanja te dobe pa je razviden iz prvega člena ZPKri, kjer je določeno, da ta zakon ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem žrtev povojnega protipravnega odvzema življenja, postopek za uveljavljanje teh pravic ter organe, ki odločajo o teh pravicah. V prvem odstavku 6. člena je nadalje določeno, da državljanu Republike Slovenije, ki se mu na podlagi tega zakona prizna status bivšega političnega zapornika, se v pokojninsko dobo šteje čas dejanskega odvzema prostosti kot tudi čas, v katerem mu je bila iz tega razloga v predkazenskem in preiskovalnem postopku pred odvzemom prostosti in po prenehanju odvzema prostosti onemogočena zaposlitev oziroma opravljanje samostojne dejavnosti, če to lahko vpliva na pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Čas dejanskega odvzema prostosti v preiskovalnem zaporu, s prisilnim delom in v delovnem koncentracijskem taborišču se osebi iz prvega odstavka 6. člena v pokojninsko dobo šteje dvojno (drugi odstavek istega člena).
V tem primeru gre za lex specialis. Po načelu lex specialis derogat legi generali je potrebno uporabiti določbe navedenega predpisa, torej pokojninsko dobo, kot se je po tedanjih predpisih upoštevala pri priznanju in odmeri pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tako je tudi v prvem odstavku 20. člena ZPKri določeno, da pri odmeri pokojnine upravičencu po tem zakonu upošteva tožena stranka pokojninsko dobo, priznano na podlagi tega zakona, od dneva vložitve zahteve za priznanje statusa oziroma pravice. Ker je tožnik zahtevo za priznanje statusa vložil 8. 9. 2003, je torej pri presoji narave pokojninske dobe potrebno upoštevati določbe tedaj veljavnega ZPIZ-1, ki "dobe brez dokupa" ni urejal.
Na podlagi presoje, da tožnica ne opravlja dela delovnega mesta urednik oddaj, je sodišče prve stopnje njen zahtevek iz naslova razlike v plači do plače višje vrednotenega delovnega mesta utemeljeno zavrnilo.
ZPP člen 394-11, 395, 396, 397, 397/2, 398, 398/1.. KZ-1 člen 197.
obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu - mobing - kazenska oprostilna sodba
Tožnik vztraja, da je predlog za obnovo postopka utemeljen, ker je bila v kazenskem postopku zoper njega izdana oprostilna sodba zaradi kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu (197. člen KZ-1). Sodišče prve stopnje je utemeljeno izpostavilo, da tožnik v predlogu ni izrecno navedel, kateri obnovitveni razlog uveljavlja. Drugi odstavek 397. člena ZPP namreč zahteva, da je treba v predlogu navesti zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova. Po prvem odstavku 398. člena ZPP sodišče zavrže predlog, ki je prepozen (396. člen ZPP), nepopoln (drugi odstavek 397. člen ZPP) ali nedovoljen (395. člen ZPP). Kljub procesni odločitvi o zavrženju predloga se je sodišče opredelilo tudi do vsebine predloga, ki je (tako kot pritožba) v bistvenem kritika ureditve obnovitvenega razloga iz 11. točke 394. člena ZPP, ker se nanaša le na kazensko obsodilno sodbo, ne pa tudi na oprostilno sodbo. Še zlasti tožnik na to opozarja v zvezi z ureditvijo odpovednega razloga v 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZPP, pri čemer pa slednje ureditve same po sebi niti ne problematizira.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00031293
ZKP člen 234, 234/1, 331, 331/1, 371, 371/2. KZ-1 člen 205, 205/1.
kaznivo dejanje velike tatvine - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - video posnetek - postavitev izvedenca - preiskava elektronske naprave (mobilnega telefona) - prepoznava na policiji - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - zaslišanje obremenilne priče - načelo neposrednega izvajanja dokazov
Pritožba smiselno in utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki je podana, ker sodišče prve stopnje ni uporabilo določb prvega odstavka 234. člena in prvega odstavka 331. člena ZKP, saj K.K. kot pričo ni zaslišalo, temveč je iz njenih navedb, ki jih je sodišču posredoval policist, presodilo o krivdi obdolženca. V razlogih sodbe je navedlo, da je njeno izjavo uporabilo zgolj kot indic, in sicer kot podatek, ne pa kot dokaz, saj priča ni bila zaslišana, a je iz sodbe (stran 15) razvidno, da njene izjave policistu ni ocenjevalo drugače kot se presojajo dokazi. Iz podatkov, povzetih iz razgovora policista s K.K., je presojalo o tem, kaj ji je obdolženec povedal o očitanem kaznivem dejanju ter na podlagi tudi teh navedb zaključilo, da je kaznivo dejanje storil. Pritrditi je pritožbi, da bi moralo sodišče K.K. zaslišati kot pričo, če je nameravalo to, kar ve o storjenem kaznivem dejanju, uporabiti v dokaznem postopku in sodbe ni smelo opreti zgolj na podatke policista o tem, kar mu je povedala. Ker ni bilo upoštevano načelo neposredne izvedbe dokazov na glavni obravnavi, navedbe osebe, ki na glavni obravnavi ni bila zaslišana, pa obdolženca obremenjujejo in je obsodilna sodba nanje oprta, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ki je vplivala na zakonitost sodbe.
Po prvem odstavku 183. člena ZPIZ-2 lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala. Po drugem odstavku 183. člena ZPIZ-2 se lahko odločba iz prvega odstavka tega člena izda v roku 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta.
Glede na to, da je odločba z dne 5. 7. 2006, s katero je bila tožniku priznana pravica do starostne pokojnine, bila tožniku vročena 4. 8. 2006 in je postala pravnomočna, zahtevo za ponovno odmero pokojnine na podlagi 183. člena ZPIZ-2 pa je tožnik vložil dne 19. 11. 2018, je toženec pravilno odločil, da je njegova zahteva glede na 10 letni rok določena v 183. členu ZPIZ-2 prepozna in jo je pravilno zavrgel.
ZPIZ-2 člen 30, 30/1, 30/2, 30/3, 30/4, 36, 37, 140.
odmera starostne pokojnine
Po 3. odstavku 30. člena ZPIZ-2 se za leto zavarovanja pri izračunu pokojninske osnove upošteva koledarsko leto, v katerem so bili za najmanj šest mesecev zavarovanja plačani prispevki od osnove, zavarovanec pa je dopolnil najmanj šest mesecev zavarovalne dobe. Če so bili v posameznem koledarskem letu prispevki od osnov plačani za krajše obdobje ali če obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo oziroma če podatkov o osnovah ni mogoče pridobiti, se tako leto pri izračunu pokojninske osnove preskoči. Upošteva se prvo naslednje koledarsko leto, za katero obstajajo podatki o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki (4. odstavek 30. člena ZPIZ-2). Pomeni, da osnov iz krajšega obdobja kot šest mesecev ali pa če je zavarovanec dopolnil krajše obdobje zavarovalne dobe, osnov iz tega koledarskega leta ni mogoče upoštevati. Enako velja tudi, če obvezno zavarovanje v posameznem koledarskem letu sploh ni obstajalo in če podatkov o višini osnov ni mogoče pridobiti. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje da določbe 30., 36. in 37. člena ZPIZ-2 niso neustavne.
Skladno s 140. členom ZPIZ-2 se pokojninska doba, plača in druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence, ki ima značaj javne listine. Pomeni, da se dejstva, ki izhajajo iz matične evidence, štejejo za resnična, lahko pa se dokazuje drugače. Dokazno breme je na zavarovancu oziroma tistemu, ki zatrjuje nepravilnost podatkov. Nepravilnost vpisanih podatkov o plači se lahko dokazuje z listinskimi dokazi, na primer plačilnimi listami. Analitična primerjava zneskov neto plač po plačilnih listah s tovrstnimi podatki iz matične evidence se lahko opravi tudi s sodnim izvedenstvom.
Pravilno je sicer pritožbeno stališče, da lahko delodajalec v sodnem sporu dopolnjuje razloge, na katerih temelji izpodbijana ocena, vendar pa tožena stranka v predmetni zadevi pri tem ni bila uspešna.
Vrhovno sodišče RS je pred kratkim sprejelo več odločitev v zvezi z odškodnino za neizkoriščen tedenski počitek, v katerih je izrecno zavzelo stališče v zvezi s tem, ali je opravljanje nekaterih nalog oziroma režim delovanja in življenja na mednarodni misiji mogoče šteti kot opravljanje dela za delodajalca in s tem za kršitev pravice do dneva tedenskega počitka. Tudi pritožbeno sodišče je v novejši praksi zavzelo stališče, da je na pripadniku breme dokazovanja trditev, da mu ni bilo omogočeno koriščenje tedenskega počitka, s čimer izpodbija navedbe in dokaze (evidence) tožene stranke. Opisano kaže na zaostrovanje sodne prakse glede presoje nalog, ki naj bi pomenile kršitev tedenskega počitka, pa tudi glede pomanjkljivih navedb tožnikov v tovrstnih sporih, posledica nesklepčne tožbe (ko iz tožbene povesti ne izhaja materialnopravna posledica) pa je zavrnitev tožbenega zahtevka. Ne drži torej, kar navaja tožnik v pritožbi, da za sklepčnost tožbe zadostuje že zgolj navedba, da je imel ves čas delovne zadolžitve, ter da ni bilo potrebno za vsak vtoževani dan posebej določno navesti, kaj je delal. Sodišče prve stopnje je tako zavrnilni del sodbe pravilno oprlo na ugotovitve, da so bile tožnikove navedbe o kršenem tedenskem počitku deloma pavšalne, deloma pa nedokazane.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za vložitev tožbe - obrazložitev odpovednega razloga - sestavine pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije
Pritožba neutemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena za čas osmih mesecev, temveč za nedoločen čas, ker v njej ni bil naveden razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. To je namreč po prvem odstavku 31. člena ZDR-1 ena od bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi, v skladu z določbo 56. člena ZDR-1 pa se v primeru, ko je pogodba o zaposlitvi sklenjena v nasprotju z zakonom, šteje, da je bila sklenjena za nedoločen čas.