napotitveni sklep - vložitev predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka
Tožeča stranka bi morala ravnati po napotitvenem sklepu na tak način, da bi v 15 dneh od dneva njegove vročitve podala predlog pravdnemu sodišču za nadaljevanje po zakonu prekinjenega postopka.
Po 2. odstavku 184. člena ZPP je sprememba tožbe sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. V konkretnem primeru, ko je tožeča stranka popravila številko parcele, ki meji s parcelo št. 151/2, na kateri naj bi prišlo do motenja posesti stvarne služnosti, ne gre za nobeno od naštetih situacij. S tem ni spremenila istovetnosti zahtevka, saj ni zatrjevala, da bi bila njena posest motena drugje ali na drugačen način. Zato ne gre za spremembo tožbe, temveč popravo. Obseg posestnega varstva, ki ga določa 426. člen ZPP in na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi, na takšno odločitev nima nobenega vpliva.
Kazensko sodišče je tožencema izreklo sodni opomin za kaznivo dejanje grdega ravnanja. Vezanost na kazensko sodbo glede obstoja kaznivega dejanja (14. člen ZPP) pomeni vezanost na ugotovljene znake kaznivega dejanja, ki v konkretnem primeru predstavljajo ugotovljeno protipravno ravnanje - grdo ravnanje (toženka je tožnico večkrat udarila po glavi s plastičnim podstavkom za rože ter s pestjo v čeljust, toženec pa jo je prijel za obleko in jo vrgel po tleh), prizadeto telesno ali duševno celovitost drugega (tožnica je utrpela udarnino glave, nategnitev vratne muskulature in zgornjega dela hrbta ter udarec v predel dveh spodnjih sekalcev, kar je sled poškodbe), vzročno zvezo med njima (tudi ta namreč predstavlja element kaznivega dejanja) in kazensko odgovornost tožencev.
predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odsvojitve in obremenitve - nedenarna terjatev - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanja
Tožnica je proti tožencem vložila tožbo, s katero zahteva ugotovitev neučinkovitosti kupoprodajnih pogodb, sklenjenih med toženci in tožničinim dolžnikom, do višine njene denarne terjatve do dolžnika. Ker tako tožnica proti tožencem ne uveljavlja denarne terjatve, je za izdajo začasne odredbe za zavarovanje njene terjatve do tožencev, treba ugotoviti obstoj pogojev iz 272. člena ZIZ in ne iz 270. člena ZIZ, ki jih zakon določa za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.
ZPP člen 318, 318/1. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 28.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - zamudna sodba - pogodbena kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja - zavrženje tožbe
O tožnikovi odpovedi pogodbe o zaposlitvi in prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki še ni bilo pravnomočno odločeno, torej ni ne dejanske ne pravne podlage za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo pogodbene kazni, zato je potrebno tožbo s takšnim zahtevkom zavreči.
Sporno dejstvo še ne zadošča za uporabo določb o prekinitvi registrskega postopka. Zatrjevana ničnost ali izpodbojnost skupščinskih sklepov še ni predhodno vprašanje. Preden izda registrsko sodišče sklep o prekinitvi postopka, mora ugotoviti, katera pravica ali pravno razmerje med udeleženca registrskega postopka je odvisna od spornega dejstva glede veljavnosti skupščinskega sklepa, ki se izpodbija.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/3, 272, 272/2, 272/3. ZDR člen 111, 111/1, 111, 111/1.
začasna odredba - nedenarna terjatev
Sam postopek prisilne poravnave, v katerem je tožena stranka, ne pomeni onemogočanja oz. precejšnje otežitve uveljavitve terjatve.
Samo zatrjevanje, da je tožnik ostal brez dohodkov, ker ni več dobil izplačevane plače, še ne pomeni, da je tožnik sicer ostal brez sredstev za preživljanje. Zahtevano nadomestilo plače za čas dokler traja spor ne predstavlja neznatne škode za toženo stranko, upoštevajoč dejstvo, da je tožena stranka v postopku prisilne poravnave, kar pomeni, da ni imela dovolj sredstev za tekoče poslovanje.
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 83, 83/2, 110, 110/2.
začasna odredba - zagovor - rok - verjetnost obstoja terjatve
Opustitev vabila na zagovor pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ne pomeni nujno tudi nezakonitosti same odpovedi (ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb postopka), temveč so posledice te opustitve odvisne od tega, ali so obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, zato ni mogoče šteti, da je tožnik izkazal verjetnost obstoja svoje terjatve. Zgolj na podlagi pavšalne navedbe tožnika, da je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi odpovedala po izteku roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče šteti, da je s tem že izkazana verjetnost terjatve.
Kolektivna pogodbe dejavnosti vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 19. ZSDU člen 1, 1/3, 7, 95, 95/1-7, 110. ZRPJZ člen 14, 14/6. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede člen 25.
dejavnost vzgoje in izobraževanja - učitelj - napredovanje v plačnem razredu - količnik
Sklepi tožene stranke o napredovanju tožnice niso nezakoniti, ker ravnatelj na ocenjevalnih listih ni obrazložil ocen tistih zaposlenih delavcev pri toženi stranki, ki so izjemno napredovali. Ravnatelj ima možnost, da v sodnem postopku razloži, zakaj posameznemu delavcu dodatnih funkcionalnih znanj ni priznal ter zakaj so določeni delavci pri toženi stranki napredovali, drugi pa ne. V kolikor je njegova ocena objektivna in sprejeta v skladu s pravilnikom, je šteti, da so bili delavci pravilno ocenjeni.
začasna odredba v individualnih delovnih sporih - pogoji za začasno odredbo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Tudi pri izdaji začasne odredbe po 3. odst. 85. čl. ZDR mora tožnik verjetno izkazati predpostavke, ki jih določa 272. čl. ZIZ za zavarovanje nedenarne terjatve, saj navedena začasna odredba predstavlja le posebno vrsto začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-2, 318/1-3, 318/1-4, 339, 339/2, 339/2-7. ZDR člen 83, 83/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3.
zamudna sodba - vložitev odgovora na tožbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - obvestilo delavcu o nameravani odpovedi - zaposlitev delavca pod spremenjenimi pogoji
Redna odpoved iz poslovnega razloga je nezakonita, ker: - delodajalec delavca ni pisno obvestil o nameravani odpovedi, - v odpovedi niso navedeni resni in utemeljeni razlogi, ki bi onemogočali nadaljevanje delovnega razmerja, - ker obstajajo potrebe po opravljanju del, za katere se zahteva srednja ekonomska izobrazba, tožena stranka pa ni obrazložila, kako je preverila možnost zaposlitve tožnice na drugih delih.
Kadar se postopek začne s predlogom na podlagi verodostojne listine in se po ugovoru dolžnika nadaljuje v pravdi, lahko tožeča stranka uveljavlja dogovor o arbitraži in je ugovor pravočasen, če tožeča stranka sporazum o arbitraži priloži predlogu za izvršbo in že v predlogu za zvršbo izrecno uveljavlja, da je v primeru spora za odločitev pristojna arbitraža.
Čeprav iz fotokopije plačilnega naloga, ki ga je tožnik predložil v dopolnjeni vlogi, ni natačno razvidno, da je poravnal takso za tožbo, je z naknadno predloženim potrdilom o izvedeni bančni transakciji, ki vsebuje identičen znesek takse in žiro račun namembnika, kot je razviden iz plačilnega naloga, dokazano, da je poravnal predpisano takso. Zato je sodišče zmotno štelo tožbo za umaknjeno.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH
VDS02086
ZDR člen 2, 111, 111/1, 111/1-1. ZIZ člen 270, 270/1. ZPP člen 341. ZDDO člen 1. ZJU člen 199.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - ZDR 2002 - državni uslužbenci - javni uslužbenci - zmotna uporaba materialnega prava
Za postopke (izredne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem v državnih organih, ki so bili uvedeni po uveljavitvi novega ZDR, vendar pred začetkom veljavnosti ZJU, se uporabijo predpisi, ki so veljali v času uvedbe postopka, torej ZDDO in novi ZDR.
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 116, 116/3, 116, 116/3.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - odsotnost z dela zaradi bolezni
V kolikor sodišče prve stopnje v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ni razpolagalo s podatkom, da je bila tožnica po izteku odpovednega roka začasno nezmožna za delo zaradi bolezni (tožnica je to navajala šele v pritožbenem postopku), ni sprejemljiv očitek pritožbe, da je sodišče zmotno zavrnilo predlog. Dejstvo upravičene odsotnosti z dela zaradi bolezni po vsebini še ne predstavlja pravnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, temveč ima za posledico le odložitev učinkovanja takšne odpovedi (v smislu 3. odst. 116. čl. ZDR).
Ker je vsak izmed upnikov tudi po pristopu k že začeti izvršbi samostojna stranka, njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim upnikom. Tako pa je tudi v dispoziciji posameznega upnika ali bo v skladu z drugim odstavkom 194. člena ZIZ v šestih mesecih od druge javne dražbe predlagal novo prodajo (tretjo javno dražbo) nepremičnine dolžnika.
Dogovor med dolžnikom in prevzemnikom, po katerem se prevzemnik zaveže, da bo on izpolnil dolžnikov dolg upniku, ustreza definiciji prevzema izpolnitve po določbi prvega odstavka 453. člena ZOR. Pri takem dogovoru upnik ne sodeluje. Upnikov položaj nastane zaradi dogovora, s katerim nima nikakršne zveze, zato proti dolžniku ne izgubi, nasproti prevzmeniku pa tudi ne pridobi nobenih pravic, saj prevzemnik ne prevzema dolga in tudi ne pristopa k dolgu (3. odstavek 453. člena ZOR).
ZOR člen 200, 203, 200, 203. ZPP člen 212, 213, 215, 212, 213, 215.
dokazovanje - nova škoda
Dodatno izvedensko mnenje bi moralo sodišče presojati skupaj z osnovnim mnenjem o še predvidenem zdravljenju in posledicah.
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da tožnik drugega izvedenca ni predlagal in torej prehitro zaključilo, da ni dokazal, da mu je nastala nova škoda in da zato njegov zahtevek ni utemeljen.
SZ člen 52, 58, 59, 59/2, 52, 58, 59, 59/2. ZPP člen 313, 313/2, 313, 313/2.
nezakonito zasedanje stanovanja - izselitev iz stanovanja - paricijski rok - odpoved najemne pogodbe
Nepravilno tožena stranka meni, da bi moralo sodišče za določitev paricijskega roka uporabiti 52. člen SZ kot lex specialis glede na generalno določilo 2. odstavka 313. člena ZPP. Določilo 52. člena SZ namreč določa dolžino odpovednega roka za najemno pogodbo za stanovanje, rok za izselitev v primeru odpovedi pa določa 2. odstavek 59. člena SZ. V konkretnem primeru pa ne gre za odpoved najemne pogodbe in izselitev zaradi odpovedi najemne pogodbe, pač pa za nezakonito zasedanje stanovanja - za izpraznitveni zahtevek po 58. členu pa SZ ne določa posebnega paricijskega roka.
ZPPSL člen 99, 99/1, 99, 99/1. ZFPPod člen 22, 22.
začetek in zaključek stečajnega postopka
Samo pod pogojem, da se stečajni postopek izvede, imajo upniki možnost, da dobijo v stečajnem postopku poplačane terjatve od uprave ali družbenikov dolžnika. V konkretnem primeru namreč ni bil izveden postopek izbrisa dolžnika iz sodnega registra in so s tem upniki izgubili možnost, da uveljavljajo terjatve od družbenikov. Zato obstoji procesna predpostavka za vodenje stečajnega postopka.