Postopek redne odpovedi s ponudbo nove pogodbe ni skladen z določbami 90. in 88. čl. ZDR, pri čemer je bistveno: - da tožena stranka ni izkazala poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR (prenehanje potreb po opravljanju določenega dela zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca) in - da tožniku ni istočasno z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponudila sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, kar bi glede na 1. odstavek 90. člena ZDR morala storiti.
Navedene pomanjkljivosti kažejo na to, da redna odpoved ni zakonita in da je tožnikova terjatev verjetno izkazana, ker pa so izpolnjeni tudi drugi pogoji iz 272. člena ZIZ je sodišče utemeljeno izdalo začasno odredbo po 5. točki 273. člena ZIZ.
ZOR člen 919, 919/1, 939, 939/1, 940, 941, 919, 919/1, 939, 939/1, 940, 941.
zamudne obresti
Zavarovalnica, ki (iz naslova kasko zavarovanja) izplača zavarovancu odškodnino za škodo, nastalo v prometni nesreči, ima pravico zahtevati od zavarovalnice, pri kateri je imel povzročitelj prometne nesreče sklenjeno obvezno zavarovanje, zamudne obresti skladno z določilom 919. čl. ZOR.
Nezakonitost razveljavitve individualne pogodbe o zaposlitvi in prenehanja delovnega razmerja ni verjetno izkazana, ker iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhaja, da gre pri tožnikovi premestitvi iz enega na drugo delovišče za razporeditev na drugo delovno mesto. Tožnik zaenkrat ni izkazal, da bi moral na osnovi premestitve opravljati druga dela in naloge, kot je določeno v individualni pogodbi o zaposlitvi.
Pritožnica ni nastopala kot porok in se zato ne more uspešno sklicevati na določbo 1015. člena ZOR. Namen zastave in poroštva je sicer podoben - utrditev obveznosti, vendar pa gre za dva različno urejena instituta. Tudi zastavna pogodba in poroštvena pogodba sta različna pravna posla, ki imata različne posledice za stranke posla.
ZPPSL člen 63, 64, 63, 64. ZPP člen 214, 214/4, 214, 214/4.
potrjena prisilna poravnava - vpis v sodni register
Moč pravnomočne odločitve ima v skladu s 1. odstavkom 61. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL) sklep o potrditvi prisilne poravnave samo za terjatve, ki so bile v postopku prisilne poravnave ugotovljene in so vključene v sam sklep o potrditvi prisilne poravnave. Glede ostalih terjatev, ki v postopku prisilne poravnave niso bile ugotovljene, pa ima sklep o potrditvi prisilne poravnave samo ustrezne materialnopravne učinke (1. odstavek 63. člena ZPPSL).
Pritožbeno stališče, da so vsi v sodni register vpisani podatki splošno znano dejstvo, ki jih ni potrebno dokazovati v smislu 4. odstavka 214. člena ZPP, je po oceni pritožbenega sodišča pravno zmotno. Po določitvah Zakona o sodnem registu (ZSReg, Ur. l. RS, št.24/94) je register javna knjiga, v katero se vpisujejo pravno pomembna dejstva, ki pa zgolj z vpisom še ne pridobjo značaja splošno znanega dejstva. Zato se tudi ta dejstva dokazujejo, saj od sodiča ni mogoče pričakovati, da so mu v vsakem trenutku poznana vsa pravno relevantna dejstva, ki so vpisana v sodnem registu ali v drugih primerljivih javnih knjigah
razporeditev delavcev - sistemizacija delovnih mest
Delavec ima pravico do plače glede na dejansko opravljenje dela, čeprav delovno mesto, na katerega je razporejen (in na katerem opravlja delo), ni sistemizirano.
prenehanje delovnega razmerja - razporeditev k drugemu delodajalcu
Ker se tožnica po dokončnosti sklepa o razporeditvi ni javila na delo k novemu delodajalcu, je le-ta ni bil dolžan v nedogled čakati, da se bo odločila za morebitno zaposlitev pri njemu, prav tako pa ji do takrat tudi ni bil dolžan pošiljati pogodbe o zaposlitvi v podpis, ker se tožnica ni zglasila pri njemu in izrazila volje, da želi delati pri njemu.
Ker tožnica novega delodajalca ni obvestila o tem, da ji je lečeči zdravnik odobril bolniški stalež, je bil novi delodajalec prost vseh obveznosti, ki so sledile iz pogodbe o prevzemu dejavnosti in prehodu delavcev, čeprav bi bil drugače dolžan prevzeti tožnico tako kot je, četudi bi bila invalid. Prejšnji delodajalec pa je tožnici zakonito odpovedal delovno razmerje, ker je sklep o razporeditvi tožnice k drugemu delodajalcu postal dokončen.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-3, 394, 394/1, 394/1-3.
obnova postopka - vročanje
Pri ugotavljanju razloga za obnovo postopka iz 3. tč. 1. odst. 394. čl. ZPP ni pomembno, ali je tožena stranka sama zakrivila stanje, da se ji je tožba osebno vročala na naslov, na katerem že dalj časa ne prebiva več. Odločilnega pomena je le ugotovitev, da je bila toženi stranki zaradi njene odsotnosti z naslova, kamor ji je sodišče vročalo tožbo (pri čemer je ta odsotnost trajala nepretrgoma več kot 3 mesece), tožba vročena po 141. čl. ZPP.
SZ člen 58, 58/1, 58, 58/1. ZSR člen 40, 40/1, 40, 40/1.
najemna pogodba za določen čas - nezakonito zasedanje stanovanja
Dejstva, ki so pomembna za razsojo v tem sporu, so: da sta pravdni stranki sklenili najemno pogodbo za stanovanje za določen čas in sicer do prenehanja delovnega razmerja toženke; da je toženki delovno razmerje pri prenehalo 16.7.1999; da toženka stanovanje še vedno zaseda, ne da bi z lastnikom stanovanja podaljšala najemno pogodbo ali sklenila novo. Vse to pa je tisti dejanski stan, ki narekuje zaključek, da toženka stanovanje zaseda nezakonito in ga je dolžna izprazniti na podlagi 58. člena Stanovanjskega zakona.
Delavcu bi šla odškodnina iz naslova dogovorjene konkurenčne klavzule le, če bi mu tožena stranka odrekla soglasje v zvezi z bodočo zaposlitvijo, ker bi njegovo delo opredelila kot konkurenčno.
Sindikat, ki nasprotuje odpovedi, mora svoje nasprotovanje (obligatorno) pisno obrazložiti, saj je obrazloženo pisno nasprotovanje pogoj, da nastane zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
Nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi je verjetno izkazana, če delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti delavcu omogoči le pravico do zagovora, ne preveri pa, ali je delavca možno prezaposliti.
Tožena stranka je zamudila 30 dnevni rok za podajo odpovedi o zaposlitvi, saj je bila ves čas seznanjena, da tožnica nima ustrezne izobrazbe, pa ni ukrepala v 30 dneh od uveljavitve novega ZDR, šestmesečni objektivni rok pa je potekel, ker je tožena stranka tožnici podala odpoved po preteku 6 mesecev od uveljavitve novega ZDR.
Pravni interes tožnice za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, je podan kljub obljubi tožene stranke v odpovedi, da bo zadržala učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi do dokončne odločitve sodišča.
Za določitev odškodnine ob razlastitvi je glede na določbi 1. odstavka 25.člena ZSZ in 1. odstavka 2. člena ZSZ odločilno za kakšen namen je sporno zemljišče opredeljeno s prostorskim planom.
Če je oškodovanec na policijski postaji spoznal obtoženca po fotografijah, ki so mu jih pokazali policisti, ki so obtoženca že fotografirali v drugi zadevi, takšna prepoznava ni nedovoljen dokaz. Enako velja za prepoznavo na glavni obravnavi, ki je v zvezi s prepoznavo na policiji.
Če se je obdolženec ob slučajnem srečanju pogovarjal s policistom o kaznivem dejanju, ki ga policist po službeni dolžnosti sploh ni obravnaval, čeprav je zanj izvedel na službeni način, policistova izpovedba o tem razgovoru ne pomeni nedovoljenega dokaza.
Če je bil kazenski postopek ustavljen zaradi umika predloga za kazenski pregon in je bilo o naložitvi plačilo stroškov kazenskega postopka oškodovancu že pravnomočno odločeno, oškodovanca kasneje ni mogoče oprostiti plačila teh stroškov, ker ZKP tega ne predvideva.
ZPP (1977) člen 230, 230/1, 230/3, 299, 299/1. Zakon o službi družbenega knjigovodstva člen 123.
dokazovanje - javna listina - obveznosti iz naslova davka od osebnih dohodkov - potrdilo SDK
Obvestilo SDK o stanju neporavnanih obveznosti podjetja iz naslova plačevanja davka od osebnih dohodkov in občinskega prispevka za zdravstveno varstvo delavcev je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar potrjuje, dovoljeno pa je dokazovanje, da v njej navedena dejstva niso resnična.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5, 100, 100/1, 100/1-5.
prenehanje delovnega razmerja - odsotnost z dela
Delavec izostane iz dela iz upravičenih razlogov, če mu zdravstveno stanje ne dovoljuje prisotnosti na delu, oz. če je izostal z dela v dobri veri, da ima odobren bolniški stalež. Za odločitev o upravičenosti odsotnosti z dela je zato bistvena ugotovitev, ali je tožnica vedela, da za obdobje po 12.2.1999 nima več odobrenega bolniškega staleža oziroma ali je bila v tem času sploh zdravstveno sposobna svoje delo opravljati.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - fotokopija listine
Če upnik izvršilnemu predlogu ne priloži izvršilnega naslova v izvirniku ali overjenem prepisu je izvršilni predlog vsebinsko pomanjkljiv, saj zahtevana izvršba nima podlage v predloženi listini. Kadar naslov (listina), na katero upnik opira predlog za izvršbo, ne predstavlja izvršilnega naslova po 17. členu ZIZ, zahtevana izvršba ni utemeljena.