PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005638
ZP-1 člen 22, 22/4, 202a, 202a/1, 202a/4. ZVCP-1 člen 235, 235/4.
prekrški - kazni za prekrške - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – voznik začetnik – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved vožnje motornega vozila
Čeprav bi moralo sodišče že s sodbo odločiti tudi o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa ta kršitev ni preprečevala izdaje naknadnega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja v smislu prvega odstavka 202. a člena ZP-1.
dokazovanje - priznanje dejstev – izvedenec kot sodnikov pomočnik – dokazna pravila – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka je poskušala v nasprotju s pravili procesnega prava doseči, da bi izvedenec (pri ogledu, ki ga je kot sodnikov pomočnik v prisotnosti strank izvedel po napotitvi prvostopenjskega sodišča) izvedel (tudi) dokaz z zaslišanjem prič, ki ga lahko izvaja le sodišče.
predlog za dopustitev revizije – nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - zastaranje denarnih terjatev
Praksa sodišč glede zapadlosti in začetka teka zastaralnega roka od delavčevih denarnih terjatev v zvezi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja je bila res nekaj časa neenotna, vendar Vrhovno sodišče šteje, da jo je poenotilo najkasneje s sodbo VIII Ips 393/2008 z dne 19. 10. 2009, v kateri je zavzelo podobna stališča, kot sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi. Razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP zato niso podani.
izpraznitev poslovnih prostorov - uporaba tuje stvari brez pravnega naslova
ZLPP v prvem odstavku 13. člena določa, da … mora podjetje stvari, ki so predmet začasne odredbe (izdane zaradi zahtevka za denacionalizacijo - gl. člene 9 - 12), popisati in izločiti iz lastninskega preoblikovanja ter jih uporabljati kot dober gospodar. Skladno z določbo prvega odstavka 51. člena ZZLPPO se šele s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji ta sredstva olastninijo – bodisi z vrnitvijo denacionalizacijskemu upravičencu bodisi s prenosom v last (tedaj) Slovenske razvojne družbe.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2005604
ZP-1 člen 47, 143, 202.
postopek o prekršku – stroški postopka – izdatki za hrambo odvzetega predmeta – izvrševanje
Izdatki za hrambo odvzetega avtomobila po pravnomočnosti sodbe niso več strošek postopka o prekršku, temveč gre za izdatke, zvezane z izvršitvijo sankcije.
Revident ne more uspeti s tem, ko zatrjuje, da ni vedel, da tožena stranka ni lastnik zemljišč, ki so bila predmet izvensodne poravnave. Poznavanje razlogov, zakaj nasprotna pogodbena stranka ne izpolni pogodbe, ne vpliva na začetek zastaranja kondikcijskih zahtevkov. Zastaranje nastopi, ko preteče z zakonom določen čas, v katerem bi upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti (drugi odstavek 360. člena ZOR). Revidentu je zemljiška knjiga omogočala, da bi lahko ob vsakem času poznal lastniška razmerja na spornih zemljiščih, ki jih omenja.
neupravičena pridobitev – plačilo nedolga – vrnitev neupravičeno zaračunanega davka na dodano vrednost (DDV) – razmerje okoriščenca do države – zmota o obstoju obveznosti po računu – pravila vračanja – privolitev v prikrajšanje – kdaj se ne more zahtevati vrnitev
Le če se je plačnik zavedal, da plačuje, čeprav v resnici plačila ne dolguje, in ni okoliščin, ki bi temu njegovemu dejanju lahko odvzemale pomen prostovoljne privolitve v prikrajšanje, plačnik nima pravice zahtevati plačila nazaj, ravno zato, ker je prostovoljno privolil v prikrajšanje in to jasno izrazil s plačilom nedolga. Sklepanje o privolitvi v prikrajšanje (na čemer je utemeljena izguba pravice terjati nazaj plačilo, ki je bilo opravljeno brez pravne podlage) pa je izključeno v primeru, ko plačnik (ob plačilu) zmotno meni, da obstoji dolg, ki ga plačuje, četudi morda zmota ni opravičljiva.
V načelu ni izključeno, da bi se dokončna davčna obremenitev, ki je v vzročni zvezi z okoriščenjem, upoštevala kot odbitek pri opredeljevanju okoriščenja. Obstoj konkretne in dokončne davčne obremenitve iz razmerja davčnega zavezanca do države se tako lahko izpostavi kot predhodno vprašanje, pomembno za opredelitev konkretnega okoriščenja, ki je predpostavka neupravičene pridobitve.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005587
ZP-1 člen 22, 22/3.
kazni za prekrške - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - vsota doseženih kazenskih točk - čas storitve prekrška - pravnomočnost odločbe
Pri izrekanju prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja imetniku je za ugotovitev, ali je dosežena oziroma presežena vsota kazenskih točk v obdobju treh let, odločilen čas storitve prekrška.
predlog za dopustitev revizije – stroški prevoza na delo - enotna sodna praksa
Zgolj dejstvo, da o pravnem vprašanju, ki ga izpostavlja predlagatelj, Vrhovno sodišče še ni odločalo, ne utemeljuje predloga za dopustitev revizije, zlasti, ker je glede izpostavljenega vprašanja praksa višjega sodišča enotna. S poenoteno sodno prakso višjega sodišča o izpostavljenem pravnem vprašanju pa je zagotovljena pravna varnost in enotna uporaba prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – NELOJALNA KONKURENCA
VS4001739
OZ člen 190. ZOR člen 210. ZVK člen 13. ZPP člen 7, 7/1, 286, 337, 339, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/1.
neupravičena pridobitev – trditveno in dokazno breme – nelojalna konkurenca – odškodninska odgovornost po ZVK – podlage odškodninske odgovornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – standard obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje - načelo kontradiktornosti
Če se je sodišče prve stopnje natančno opredelilo do vseh spornih pravnih in dejanskih vprašanj, sodišče druge stopnje pa se s takšno presojo izrecno ali konkludentno strinja, potem mu ni treba odgovarjati na pritožbene navedbe, ki pomenijo zgolj ponovitev navedb iz postopka pred sodiščem prve stopnje in na katere je stranka že dobila odgovor.
Trditveno in dokazno breme glede izkazovanja predpostavk neupravičene pridobitve je na tožeči stranki.
Tudi za nastanek odškodninske odgovornosti po ZVK morajo biti podane vse štiri predpostavke: protipravnost, vzročna zveza med protipravnostjo in škodo, škoda in odgovornost.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35.
priznanje tuje sodne odločbe - pravnomočnost nemške sodbe - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I)
Ugotovitev o pravnomočnosti sodbe nemškega sodišča je sodišče prve stopnje oprlo na potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, s katerim je opremljena originalna sodba, tega potrdila pa po pravu države izvora ni mogoče presojati v postopku priznanja izvršljivosti po Uredbi 44/2001. Sicer pa pravnomočnost tuje sodne odločbe po Uredbi 44/2001 ni pogoj za priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – pravice obrambe - zaslišanje obdolženca - pregled spisov - izpovedba soobdolženca - pravica seznanitve z dokaznim gradivom
Pravica do seznanitve z dokaznim gradivom ne pomeni dolžnosti ali obveznosti sodišča, da obdolženca pred zaslišanjem posebej opozori na vsebino posameznih dokazov ali da povzame oziroma prebere zapisnike o zaslišanjih na predhodnih narokih.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – GRADBENIŠTVO
VS4001745
ZPP člen 13, 13/2, 285. ZOR člen 640. ZGO člen 37a, 65, 71.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke – zamuda z izpolnitvijo - krivda za zamudo – pridobitev uporabnega dovoljenja - - poslovna odškodninska odgovornost – materialno procesno vodstvo – predhodno vprašanje
Sodišči nižjih stopenj sta pri presoji, ali se učinek pogodbene klavzule „ključ v roke“ razteza tudi na dolžnost pridobitve uporabnega dovoljenja s strani toženke, izhajali iz dejanske ugotovitve, da je bila pogodbena volja strank takšna. Vendar pa tega pogodbenega določila ne gre tolmačiti tako široko, da bi iz njega izhajala zaveza toženke pridobiti uporabno dovoljenje tudi v primeru, ko je tožnica sama, zaradi svojih posebnih zahtev, zaprosila za (novo) gradbeno dovoljenje, ki se je nanašalo na rekonstrukcijo kupljenih poslovnih prostorov. Ker je zaradi posebnih zahtev kupke (tožeče stranke) po rekonstrukciji kupljenih poslovnih prostorov prišlo do časovnega zamika (zamude) pri pridobitvi uporabnega dovoljenja, je pravilna presoja da tožena stranka ne more biti odškodninsko odgovorna za škodo, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi te zamude.
predlog za dopustitev revizije - nesreča pri delu – judo met - objektivna odgovornost delodajalca
Pri presoji, da je bila konkretna dejavnost nevarna in kot taka podlaga za objektivno odškodninsko odgovornost tožene stranke, je sodišče upoštevalo celoto okoliščin in ne samo ponesrečeni judo met. Taka presoja ni v neskladju s citiranimi sodbami Vrhovnega sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva zoper pravnomočen sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora – trajanje pripora – odprava pripora – odreditev pripora
Sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bilo ugodeno pritožbi okrožne državne tožilke in izpodbijani prvostopenjski sklep o odpravi pripora spremenjen tako, da se predlog obdolženčeve zagovornice za odpravo pripora zavrne, ne pomeni nove odreditve pripora, zoper katero bi bila dovoljena zahteva za varstvo zakonitosti.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - spor iz najema nepremičnine - sporazum o krajevni pristojnosti - izključna krajevna pristojnost
V predmetni zadevi gre za gospodarski spor po prvi točki prvega odstavka 481. člena ZPP, saj sta obe pravdni stranki gospodarski družbi, obenem pa drugi odstavek 481. člena ZPP ne izključuje narave gospodarskega spora, saj gre za spor iz najema nepremičnine, ne glede na to, ali se vtoževane zneske opredeli kot najemnino ali kot odškodnino zaradi neupravičenega odstopa od najemne pogodbe.
Sporazum o krajevni pristojnosti po prvem odstavku 69. člena ZPP bi bil lahko pravno upošteven le, če zakon ne bi določal izključne krajevne pristojnosti kakšnega drugega, sicer stvarno pristojnega sodišča.
Zaključek o zmanjšanju stečajne mase ne bi bil mogoč v primeru sočasne izpolnitve obveznosti, saj se v tem primeru dolžnikovo premoženje ne bi zmanjšalo, temveč bi le spremenilo obliko. Tožena stranka v reviziji sicer navaja, da je bila sočasnost izpolnitve pogoj, da se vršijo naslednje dobave, vendar pa ta trditev nima podlage v ugotovitvah nižjih sodišč, kjer je sodišče druge stopnje ugotovilo, da pogodbene obveznosti niso bile izvršene sočasno. Zato je izpolnjen objektivni element izpodbojnosti.
izključitev postopka o prekršku in sankcije - postopek o prekršku - kazenski postopek - prekinitev postopka o prekršku – sodba, s katero se postopek ustavi
Če se tekom postopka o prekršku začne kazenski postopek, sodišče postopek o prekršku prekine.
ZP-1 člen 62, 62-2, 155, 155/2. URS člen 22, 29, 29-3.
dokazni predlog - bistvena kršitev določb postopka - enako varstvo pravic - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - možnost izjave o prekršku - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - pravica do poštenega postopka - odločanje sodišča
Uradni zaznamek o dejanskem stanju, ki ga prekrškovni organ oblikuje po prejemu zahteve za sodno varstvo, predstavlja odgovor nasprotne stranke in hkrati tudi oceno, da zahteva ni utemeljena.
Razlikovanje med kršitelji, ki v zahtevi za sodno varstvo navedejo vse dejanske vidike obravnavane zadeve, in kršitelji, ki tega ne storijo, ker jim ni znano, kaj bo v opisu dejanskega stanja navedel prekrškovni organ, z vidika 22. člena Ustave ni utemeljeno.