pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odgovornost zavoda - sprememba odločitve zdravniške komisije o podaljšanju bolniškega staleža - povrnitev premoženjske škode zaradi prenehanje delovnega razmerja
Zgolj drugačna presoja, zaradi katere je izpodbijana odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, še ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno dejanje, ki je podlaga za pravico do povračila škode. Ravnanje nosilca oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO – UPRAVNI SPOR
VS1013216
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/5, 32/6, 76, 82, 82/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba – neizkazana težko popravljiva škoda – trditveno in dokazno breme zazidanega dela
Težko popravljiva škoda je pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej, vendar gre, glede na ustaljeno upravnosodno prakso, za takšno škodo, ki je resna in tožniku neposredno preti, odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDICINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRIMERJALNO PRAVO
VS0014166
ZOR člen 18, 158. ZZDej člen 45, 47. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov člen 19. ZPP člen 145, 145/1, 145/2, 154, 154/3, 339, 339/1.
Dogodek rojstva zdravega otroka ne more predstavljati škode, vendar pa zaradi nenačrtovanega rojstva otrok kot posledice zdravniške napake lahko nastane določena škoda, ki lahko predstavlja podlago za odškodninsko odgovornost.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005627
ZKP člen 5, 5/3, 371, 371/1-11, 372, 372-5. KZ-1 člen 47, 49, 54. URS člen 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji - splošna pravila za odmero kazni - obteževalna okoliščina – način obrambe – privilegij zoper samoobtožbo - stek kaznivih dejanj – denarna kazen – izrek denarne kazni
Obdolženec ima tako po Ustavi kot po Zakonu o kazenskem postopku pravico molčati oziroma izpovedovati le toliko, kolikor meni, da bo koristilo njegovi obrambi, zato načina njegove obrambe (nekooperativnosti) ni mogoče šteti kot obteževalno okoliščino pri odmeri kazni.
Če sodišče pri odmeri kazni upošteva okoliščino, ki jo po zakonu ali po Ustavi ne bi smelo, krši materialni zakon.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – postopek izvršbe – izvršba na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe – faza postopka – sodnik pristojnega sodišča kot stranka postopka
Kadar gre za izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe, pride do vsebinskega odločanja šele v primeru, če zoper izdani sklep o izvršbi dolžnik vloži ugovor. Zato v tej fazi postopka niso izpolnjeni pogoji za delegacijo pristojnosti.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – UPRAVNI POSTOPEK
VS1013218
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1, 293, 293/1.
ukrep gradbenega inšpektorja – sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – delna prostovoljna izpolnitev obveznosti
Sklep o dovolitvi izvršbe, ki je skladen z izvršilnim naslovom, ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj to odločitev vsebuje izvršilni naslov. Zato tak sklep ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Delna izpolnitev obveznosti po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe vpliva na obseg izvršbe, kar bo tožnik uveljavljal v postopku pred upravnim organom prve stopnje, ki je izključno stvarno pristojen za izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe.
ZUS-1 člen 83, 83/1-1, 94. ZDen člen 44, 44/1, 44/3, 85. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
Utemeljen pa je revizijski ugovor o nepravilni uporabi materialnega prava glede določitve vrednosti odškodnine. ZDen v prvem odstavku 44. člena določa temeljno načelo za določanje odškodnin, da se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju sedanje vrednosti. V tretjem odstavku 44. člena pa napotuje na podzakonske akte, ki pa seveda ne morejo posegati v bistvo osnovnega kriterija – upoštevanje sedanje vrednosti. Tako je bil na podlag tretjega odstavka 44. člena izdan Odlok in na podlagi 85. člena ZDen Navodilo. Izhodiščna vrednost zemljišč je določena v 4. členu Odloka v znesku 3,94 DEM/m2, v 5. členu pa je določeno prilagajanje izhodiščne vrednosti. Pristojnemu ministrstvu je namreč naloženo, da tekoče spremlja tržne cene kmetijskih zemljišč in gozdov v Republiki Sloveniji in če ugotovi, da je razlika med tržno ceno in vrednostjo zemljišča, ugotovljeno po tem Odloku, večja od 10 %, določi novo izhodiščno vrednost zemljišča, tako da za ugotovljeni odstotek razlike spremeni izhodiščno vrednost.
Ne da bi se opredeljevalo do zatrjevanega porasta cen, kot ga navaja revizija, pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da korekcija izhodiščne vrednosti vse od uveljavitve Odloka ni bila opravljena. Če so tržne cene res porasle preko deleža iz drugega odstavka 5. člena Odloka, potem izhodiščne vrednosti iz 4. člena Odloka ni več mogoče uporabiti, ker nasprotuje prvemu odstavku 44. člena ZDen. V takem primeru bo moralo sodišče prve stopnje sedanjo vrednost ugotavljati na drugačen način. Tožen stranka pa v odgovoru na revizijo na ugovor glede porasta cen oziroma neusklajenosti odškodnin za podržavljeno premoženje ni odgovorila in ni ponudila nasprotnih argumentov.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – obveznost, izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker odstranitev nelegalne gradnje ni odločanje o pravici oziroma obveznosti, izraženi v denarju, vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.
Zelo hudih posledic, ki bi stranki nastale, če bi izpolnila obveznost iz inšpekcijske odločbe in odstranila nelegalno zgrajeni objekt, ni mogoče izkazati z naknadno pridobljenim gradbenim dovoljenjem.
GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS1013209
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZGO-1 člen 152.
dovoljenost revizije - inšpekcijski ukrep gradbenega inšpektorja - vrednost izpodbijanega dela dokončnega akta - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Spor o zakonitosti inšpekcijske odločbe ni spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Zato tudi revidentkine navedbe o vrednosti spora ne vplivajo na dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Tožnice so na dan uveljavitve ZPre-1 presegale prevzemni prag v ciljni družbi, niso pa presegale končnega prevzemnega praga v smislu obvezne razlage 75. člena ZPre-1, ki je veljala v času odločanja. V času izdaje izpodbijane odločbe pa je lastniški delež padel pod prehodni prevzemni prag, zato ni bilo podlage za izrek sankcije prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic
mednarodna zaščita – ustavitev postopka – odsotnost na osebnem razgovoru – poslano vabilo in opozorilo v maternem jeziku – domneva o umiku prošnje
Ker se tožnik kljub pravočasno poslanemu vabilu in opozorilu v angleškem jeziku kaj sledi, če se vabilu na osebni razgovor ne bo odzval, temu vabilu ni odzval, je tožena stranka pravilno uporabila določbo prve alineje drugega odstavka in določbo tretjega odstavka 50. člena ZMZ ter postopek za priznanje mednarodne zaščite ustavila. Glede na jasno določbo 50. člena ZMZ, ki je bila podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa tožene stranke, slednja ni imela nobene podlage za posebno ugotavljanje dejanskih okoliščin, zakaj tožnika ni bilo na osebnem razgovoru. Prav tako ni bila dolžna skrbeti za njegovo fizično udeležbo na tem razgovoru.
gradbeno dovoljenje – stranski udeleženec – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – položaj stranskega udeleženca – na splošni ravni izpostavljeno vprašanje
Revidentka tudi z obširnimi revizijskimi navedbami ni konkretizirala na splošni ravni izpostavljenega vprašanja, ali lahko kot stranska udeleženka uveljavlja vse vsebinske in procesne ugovore v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan. Pa tudi sicer je Vrhovno sodišče že v več svojih odločbah zavzelo stališče, da lahko stranski udeleženec v postopkih, v katerih se odloča o dovolitvi posega v prostor, varuje le svoje pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javne koristi.
ZUS-1 člen 1, 2, 36, 36/1-4. ZPol člen 102. ZPSI-1 člen 81, 82.
zavrženje tožbe – ni upravni akt – negativna ocena praktičnega dela izobraževanja – ugovor na oceno – sodno varstvo
Za ocenjevanje in pravno varstvo zoper oceno se za izobraževanje po ZPol smiselno uporabljajo določbe Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju – ZPSI-1. Zoper oceno praktičnega dela izobraževanja ni predvideno sodno varstvo v upravnem sporu.
ZPP člen 7, 214, 347, 347/3-1. ZGD-1 člen 310, 395.
izpodbojnost sklepov skupščine – pooblastilo za glasovanje na skupščini – organizirano zbiranje pooblastil – dokazovanje neprerekanih dejstev – odločanje sodišča druge stopnje izven obravnave – dokazna ocena listin – pravica do izjave v postopku
Tožena stranka ni zanikala navedbe, da pooblastilo ni vsebovalo sestavin, ki jih določa tretji odstavek 310. člena ZGD-1, zato to dejstvo ni bilo predmet dokazovanja (drugi odstavek 214. člena ZPP) in ga je drugostopenjsko sodišče lahko vzelo za podlago svoje odločitve tudi na nejavni seji, ne da bi s tem prikrajšalo toženo stranko za pravico do izjave.
Iz prvega in drugega ter šestega odstavka 310. člena ZGD-1 bi se res dalo razumeti, da je odločilen namen, s katerim se dajejo oziroma zbirajo pooblastila, ne pa že kar okoliščina, da je posamezen pooblaščenec zbral pooblastila več kot 50 delničarjev. Kakšni so bili razlogi, da so se delničarji, kupec delnic in pooblaščenec namenili zbrati tolikšno število pooblastil in kakšen cilj pri tem zasleduje tisti, ki zbira pooblastila, pa glede na besedilo določb prvega in drugega odstavka 310. člena ZGD-1 ni odločilno.
ZDSS-1 člen 31. ZPP člen 367a, 384, 394. ZST-1 člen 34.
predlog za dopustitev revizije – sodna taksa – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – obnova postopka - dovoljenost revizije po zakonu – zavrženje predloga
Ker je zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje o predlogu za obnovo postopka v sporu o prenehanju delovnega razmerja revizija dovoljena že po zakonu, tožena stranka nima pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije.
objava sodbe - znamka - kršitev znamke - verjetnost zmede v javnosti - pravice iz znamke - prepoved uporabe znaka - obseg negatorne prepovedi uporabe znaka
Vsebina prepovednega zahtevka (in nato tudi sodbe) je vezana na dejansko delovanje kršitelja. Imetnik znamke ne more v naprej in na zalogo doseči sodne prepovedi vseh vrst možnih kršitev, ki se v določeni pojavni obliki (še nikoli) niso zgodile.
Pri presoji obstoja kršitve znamke v smislu točke b prvega odstavka 47. člena ZIL-1 se opravita primerjava (enakosti ali podobnosti) blaga, obseženega s spornim znakom in znamko ter primerjava (enakosti ali podobnosti) spornega znaka z znamko. Na podlagi takšne primerjave se nato izpelje sklep, ali v javnosti obstaja verjetnost zmede, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Verjetnost zmede se interpretira v smislu zmede potrošnika glede izvora blaga ali storitev (potrošnik nepravilno domneva, da blago izvira od istega proizvajalca ali ekonomsko povezanih družb).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - VETERINARSTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS2005679
ZP-1 člen 155, 155/1-8. ZVMS člen 5, 12, 14, 95.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pogoji za premike živali – prijava – imetnik živali
Prekršek po drugem odstavku 12. člena ZVMS lahko stori le lastnik živali. S tem, ko sodišče ni ugotovilo navedenega odločilnega dejstva, je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
predlog za dopustitev revizije – postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit – zavrženje predloga
Predlog za dopustitev revizije je vložil tožnik sam, ni pa navedel in izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrglo.
ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS4001755
OZ člen 922, 922/3.
zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - ničnost zavarovalne pogodbe - čas nastanka zavarovalnega primera - védenje pravne osebe - pozitivno védenje za nastanek zavarovalnega primera - alter ego doktrina - retroaktivno zavarovanje
Za presojo
pozitivnega
védenja pravne osebe o nastanku zavarovalnega primera je potrebno upoštevati, da gre za gospodarsko družbo.
Izhodišče za iskanje odgovora na vprašanje, kdaj lahko védenje fizičnih oseb, ki delujejo za gospodarsko družbo, pripišemo védenju gospodarske družbe, je
alter ego
doktrina. V pojem
alter ega
gospodarske družbe sodijo v prvi vrsti osebe, ki jih kot take opredeljuje statusno pravo gospodarskih družb. To so osebe, ki v družbi opravljajo vsakodnevno poslovodno funkcijo.
Njihovo védenje se vedno šteje kot védenje gospodarske družbe. Zaradi obsežnosti poslovodenja, predvsem v srednjih in večjih gospodarskih družbah, pa so pristojnosti poslovodstva pogosto delegirane osebam izven najožje poslovodne strukture. Takšna delegacija pristojnosti je neizogibno pospremljena z ustvarjanjem različnih ravni védenja
pri osebah, ki delujejo za gospodarsko družbo: (poenostavljeno) kolikor se obseg
informacij poslovodstva na eni strani zmanjšuje, se na drugi strani povečuje pri osebah, ki opravljajo delegirane pristojnosti, ker je sestavni del opravljanja le-teh zbiranje najrazličnejših informacij. Vendar, delegacija pristojnosti v načelu ne sme pomeniti orodja za zmanjševanje odgovornosti gospodarske družbe v smislu zanašanja, da te odgovornosti ni, ker poslovodstvu in s tem gospodarski družbi določena informacija ni znana in je zato ni dolžna upoštevati. Gospodarska družba zaradi značilnosti svoje formalne strukture ne sme postati sredstvo za izogibanje odgovornosti za ravnanje oseb iz njenega personalnega substrata, ki lahko škodi tretjim. Zato se védenje gospodarske družbe ne omejuje zgolj na védenje poslovodstva, temveč se lahko razširi tudi na osebe, ki so v hierarhiji formalne strukture gospodarske družbe nižje, to je izven kroga poslovodstva, če te osebe izvršujejo dodeljene pristojnosti samostojno, brez naknadne obveznosti potrditve s strani nadrejenih.
Doktrina
alter ego
pa ne izključuje pomena védenja posameznikov
znotraj
gospodarske družbe, katerih delegirano delovno področje je med drugim povezano tudi s sklepanjem zavarovalnih pogodb, ki so potrebne za realizacijo določenega posla oziroma poslovnega razmerja, četudi te niso zadolžene za samo sklenitev zavarovalne pogodbe. Njihovo védenje, če gre za retroaktivno zavarovanje, bo mogoče pripisati gospodarski družbi, (1) če vedo za nastanek določenega dogodka in (2) da nastali dogodek sodi v okvir določene zavarovalne pogodbe, ki naj se sklene v okviru izvrševanja obveznosti po pogodbi, katere sklepanje jim je bilo delegirano s strani poslovodstva.