CIVILNO PROCESNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0014607
ZDen člen 68, 88. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - začasna odredba – standard obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje – denacionalizacija – vrnitev nepremičnin v naravi – izguba pravice – zavarovanje terjatve z začasno odredbo – pomembno pravno vprašanje
Revizija se (med drugim) dopusti v smeri preizkusa pravilnosti materialnopravnega stališča o izgubi pravice zahtevati vrnitev podržavljenih zemljišč v naravi zaradi opustitve zavarovanja z začasno odredbo po 68. členu ZDen.
Obrazložitev sodišča druge stopnje, ki ob nejasnih razlogih sodišča prve stopnje o pasivni stvarni legitimaciji toženca na izrecen in substanciran pritožbeni očitek v tej smeri ne daje jasnega in popolnega odgovora na to, kakšni sta dejanska in pravna podlaga njegove (solidarne) obveznosti, ni zadostna.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOR člen 201.
dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje – nepremoženjska škoda - smrti bližnjega – posredni oškodovanci – telesne bolečine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožena stranka odgovorna za nepremoženjsko škodo, ki je prvi tožnici nastala iz naslova poslabšanja zdravja oziroma telesnih bolečin zaradi smrti bližnjega.
Odklonitveni razlog iz 6. točke 39. člena ZKP je podan, če se ugotovi, da ima sodnik takšno posebno prepričanje, da bo o zadevi odločil pristransko (subjektivni test), ali pa, da je na sodnikovi strani takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v sodnikovo nepristranskost (objektivni test).
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014259
ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – deleži na skupnem premoženju - samostojni podjetnik – posojilo – načelo realne subrogacije – domneva o velikosti deleža
Za odločitev, ali stvar spada v skupno premoženje, ni pomembno, kdo od zakoncev je najel posojilo za njen nakup. Tudi z odplačevanjem najetega posojila po razvezi zakonske zveze se delež na skupnem premoženju ne more spremeniti, ampak zakonec lahko zahteva le povračilo tistega dela skupnega dolga, ki ga je sam poplačal, je pa presegal njegov delež. Skupno premoženje predstavljajo tudi stvari, ki jih je toženec uporabljal pri opravljanju svoje pridobitne dejavnosti kot samostojni podjetnik. Podjetnik namreč ni pravna oseba in prav tako ne njegovo podjetje. Bistveno je, da je bilo to premoženje pridobljeno z delom med trajanjem zakonske zveze.
V sodni praksi je uveljavljeno načelo realne subrogacije, po katerem so del skupnega premoženja tudi stvari in pravice, ki so bile pridobljene z zamenjavo ali z izkupičkom za prodano stvar iz skupnega premoženja.
Ker toženec določnega ugovora glede višjega deleža na skupnem premoženju ni uveljavljal, sodiščema odločitve o velikosti deležev sploh ne bi bilo treba obrazlagati.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženec je predlog vložil sam, pri čemer ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog za dopustitev revizije je zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti nedovoljen.
ZDDV člen 34, 40, 40/2, 33, 33/6. ZDDV-1 člen 40, 40/2, 63, 63/1, 67, 81, 81/2, 84. ZDavP-1 člen 95, 95/1. ZDavP-2 člen 76, 76/1. ZUS-1 člen 87. Šesta direktiva z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 5, 5/4-c, 6, 6/2-c, 17, 17/2-a, 22, 22/3-a. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3.
Okoliščine, v katerih je revident sklenil posel z neplačujočimi družbami, dejstvo, da ne razpolaga z dokumentacijo, ki bi potrjevala poslovni odnos, sodelovanje zatrjevanega posrednika, ki ni bil zaposlen pri neplačujočih družbah niti pri revidentu, po presoji revizijskega sodišča pokaže, da bi se revident, za katerega se predpostavlja, da naj bi deloval kot dober gospodarstvenik, vsaj moral in mogel zavedati, da sodeluje pri utaji DDV.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo stranke z delom sodišča
Strankino nezadovoljstvo s potekom postopkov pri določenem sodišču, samo po sebi v nobenem primeru ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – rok za vložitev
Če zoper odločbo sodišča prve stopnje ni bilo pritožbe, se trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti šteje od pravnomočnosti te odločbe.
disciplinsko kaznovanje udeleženca v postopku – žalitev v vlogi
Uporabljeni izrazi („prokleti Hitlerjanci“) pomenijo zlorabo pravice do svobode izražanja in ne omogočajo zaključka o zgolj neprimernem izražanju pritožnice ob nezadovoljstvu z odločitvami sodišča v postopku, temveč predstavljajo žalitev, ki zahteva disciplinsko kaznovanje – kaznovanje z denarno kaznijo.
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3. Zakon o obveznim odnosima (ZOO) člen 188, 200. ZPP člen 216.
hrvaško pravo - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - renta - odškodnina za nego in postrežbo - odmera odškodnine po prostem preudarku
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili tudi orientacijske kriterije, ki jih je sprejel civilni oddelek Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške na seji 29. 11. 2002. Tožeča stranka v reviziji zmotno meni, da bi bilo treba znesek uporabiti s faktorjem 1,5, ker ni bila predvidena matematična uporaba teh kriterijev in se jih v hrvaški sodni praksi ne valorizira.
ZIZ člen 298.a. ZUP člen 129, 129/1-2. ZUS člen 36, 36/1-6.
disciplinski postopek zoper izvršitelja – upravičeni predlagatelji – pravni interes
Zakonsko pravico, da vložijo predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper izvršitelja, o katerem odloči upravni organ z upravnim aktom (sklep I Up 167/2008 z dne 4. 6. 2009), daje določba prvega odstavka 298. a člena ZIZ strankam izvršilnega postopka. Druge osebe, ki so samo udeleženci izvršilnega postopka, te pravice nimajo.
tožba za izpraznitev nepremičnine – lastninska tožba – rei vindikacija
Ob ugotovitvi, da je bila kupoprodajna pogodba veljavno sklenjena, da s strani tožnice ni bila niti razdrta, niti razveljavljena, da je na podlagi sklenjene pogodbe in vpisa v zemljiško knjigo lastninska pravica na stanovanju že prešla s tožnice na toženko, je pravilna odločitev, da tožničin zahtevek ni utemeljen niti na podlagi 92. člena SPZ
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 244, 244/2. ZGD člen 430. ZGD-1 člen 459..
protipravnost - kršitev kazenskega zakona - družba z omejeno odgovornostjo - zloraba zaupanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - izraba položaja - soglasje družbenikov k poslu - razpolaganje s premoženjem družbe
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravica do uporabe jezika v postopku - pravica do prevajanja – pripor – podaljšanje pripora – begosumnost
Sodišče mora obdolženca, ki je tujec, poučiti o njegovi pravici do uporabe svojega jezika ne glede na to, ali po oceni sodišča razume slovenski jezik ali ne.
dovoljenost - revizija - zavrženje - vrednostni kriterij - zelo hude posledice - pomembno pravno vprašanje - sofinanciranje iz javnih sredstev - trditveno in dokazne breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker ne gre za pravico oziroma obveznost stranke, izraženo v denarju, temveč za izbiro med projekti, ki bodo sofinancirani iz javnih sredstev, vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
Pogoj za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja ni izpolnjen, saj to ni jasno in konkretno postavljeno, kaže pa, da se nanaša na akte, ki niso predmet presoje v tem upravnem sporu, zatrjevano odstopanje od prakse Vrhovnega sodišča pa je preveč pavšalno, da bi ga bilo mogoče presojati, saj niti ni navedeno, od katere odločitve naj bi bil odstop.
Če oseba kandidira za pridobitev javnih sredstev za svoj projekt, se ob neodobritvi teh sredstev ne more sklicevati na zelo hude posledice, saj je šlo le za pričakovanja. Zelo hudih posledic tudi ni mogoče izkazovati z nejasnimi in pavšalnimi zatrjevanji.
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - upoštevanje drugih kazenskih postopkov - vložitev obtožnega predloga - neogibnost pripora - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Pri utemeljevanju ponovitvene nevarnosti ni mogoče upoštevati zoper osumljenca vloženega obtožnega predloga pred okrajnim sodiščem, saj se kazenski postopek zoper obdolženca začne šele s prvim procesnim dejanjem sodišča.