ZPP člen 213, 258, 339, 339/2, 339/2-8. ZZavar člen 80. ZPIZ-1 člen 243, 244, 432-434. ZPIZ člen 252a. ZOR člen 27, 137. Pravilnik o prostovoljni vključitvi v zavarovanje za dodaten obseg pravic člen 5. Pogoji prostovoljnega zavarovanja za dodaten obseg pravic člen 2.
prostovoljno zavarovanje za dodaten obseg pravic – prenehanje sklada – veljavnost zavarovalnih pogodb – prenos pogodb na zavarovalnico – nemožnost izpolnitve – bistvena kršitev določb postopka – pravica do izjave – zavrnitev dokaznega predloga – načelo kontradiktornosti
Do kršitve pravila o zaslišanju obeh strank (258. člen ZPP) in njunega neenakega obravnavanja ni moglo priti, saj sodišče ni zaslišalo nobene od strank.
S tem, ko je prvostopenjsko sodišče zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje tožnikov, ker je ocenilo, da je dejansko stanje razčiščeno, odločitev v sporu pa odvisna le še od vprašanja pravilne uporabe materialnega prava, tožnikoma ni kršilo pravice do obravnavanja pred sodiščem.
Zaradi dogodka, za katerega ni bila odgovorna nobena od strank, tožena stranka ni mogla prevzeti nadaljnjega izpolnjevanja obveznosti iz tožnikovih zavarovalnih pogodb (ni mogla vstopiti v takšen položaj, kot ga je imel v zvezi s sklenjenima pogodbama nasproti tožnikoma Sklad), pogodb pa tudi ni bilo mogoče prenesti na katero od zavarovalnic. Tožnika zato neutemeljeno vtožujeta priznanje obstoja zavarovalnih pogodb nasproti toženi stranki. Sta pa seveda upravičena do vračila sredstev, ki sta jih vplačala na podlagi zavarovalnih pogodb, vendar v tem sporu tovrstnega tožbenega zahtevka nista postavila.
ZVZD člen 9. ZDR člen 57, 62, 184. OZ člen 153. Pravilnik o varnostnih znakih člen 3.
delo pri uporabniku – nesreča pri delu – mokra tla – nevarna stvar - odškodninska odgovornost – razbremenitev odgovornosti – krivda oškodovanca – trditveno breme
Za oprostitev odgovornosti po drugem odstavku 153. člena OZ je odločilno, ali je neko ravnanje za objektivno odgovorno osebo nepričakovano ali nepreprečljivo (neodvrnljivo). Krivda tretjega ali oškodovanca v takšnem primeru v načelu ni odločilna, temveč je odločilno, ali bi imetnik nevarne stvari moral takšno ravnanje ob ustrezni skrbnosti pričakovati in bi se mu lahko izognil oziroma preprečil posledice. Breme zatrjevanja o nepričakovanosti oziroma neizogibnosti dejanja tožnice kot oškodovanke, je na strani drugega toženca kot imetnika nevarne stvari.
Določba 9. člena ZVZD ne pomeni, da že s tem, ko delavec hodi po mokrih in spolzkih tleh, ne hodi s tolikšno pazljivostjo, da ne varuje svojega življenja in zdravja oziroma, da že (vsaka) hoja po mokrih tleh predstavlja prispevek oškodovanca k nesreči. Abstraktno opredelitev stopnje pazljivosti, ki naj bi jo delavec kršil, je dolžna nasprotna stranka v sporu konkretizirati z opredelitvijo oblike, vrste oziroma načina nepazljivega ravnanja, ki naj bi (so)prispevalo k nastanku škode.
ZPIZ-1 člen 159. ZZVZZ člen 29, 31, 34, 81. ZDR člen 137.
bolniška odsotnost – denarno nadomestilo v breme zavoda – dokončna odločba o invalidnosti – delo s krajšim delovnim časom
Pravica do nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela ni omejena le do dneva dokončne odločbe o ugotovljeni invalidnosti II. ali III. kategorije, temveč je odvisna in vezana na odločbo o ugotovljeni začasni nezmožnosti za delo zavarovanca, ki jo v primerih odsotnosti nad 30 dni in vseh drugih primerih, ko je izplačevalec nadomestila plače obvezno zdravstveno zavarovanje (razen izjem), izda imenovani zdravnik.
ZPP člen 111, 112, 112/6, 367, 374, 377. ZDSS-1 člen 31.
dovoljenost revizije – predlog za dopustitev revizije – revizija, vložena pri nepristojnem sodišču – rok za revizijo - prepozna revizija – zavrženje revizije
Tožničina vloga, ki se lahko upošteva le kot revizija, je bila naslovljena in poslana na Vrhovno sodišče, ki pa ni pristojno sodišče za vložitev revizije. Vrhovno sodišče je zato po prejemu tožničine vloge to odstopilo pristojnemu sodišču – Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, ki jo je prejelo po izteku roka za vložitev revizije.
delna pokojnina – samozaposlena oseba - odvetnik – pravna praznina
Neustavnost prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 178. člena ZPIZ-1 je v tem, da ne ureja položaja samozaposlenih v zvezi s pravico do pridobitve delne pokojnine, zaradi česar utemeljeno govorimo o zakonski praznini, ki jo lahko zapolni sodišče z upoštevanjem določenih pravil.
Položaj odvetnika, ki opravlja odvetniško dejavnost le s polovico polnega delovnega časa in je v tem obsegu tudi zavarovan, je povsem primerljiv s položajem delavca v delovnem razmerju s polovico delovnega časa. Ob takšni ugotovitvi je odločitev sodišča druge stopnje, da sta izpodbijani odločbi tožene stranke nezakoniti in da je tožnik upravičen do delne pokojnine, materialnopravno utemeljena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – odklonitev opravljanja nadurnega dela
V dokaznem postopku ni bil ugotovljen opravičljiv razlog za tožnikov izostanek iz zakonito odrejenega nadurnega dela, zato mu je bila pogodba o zaposlitvi utemeljeno odpovedana iz krivdnega razloga.
pogodba o zaposlitvi – stimulacija – čisti dobiček – namen pogodbenega določila – nejasno pogodbeno določilo
Merilo za plačilo stimulacije po pogodbi o zaposlitvi je bil plan za leto 2003, planski cilj pa pozitiven rezultat poslovanja iz osnovne dejavnosti. Ker planski cilj ni bil dosežen, delavec kljub izkazanemu čistemu dobičku ni upravičen do stimulacije.
ZDSS-1 člen 7, 31. ZZVZZ člen 29. ZPP člen 367, 374, 377, 481, 490.
refundacija nadomestila plače delodajalca – dovoljenost revizije – gospodarski spor – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Spor med delodajalcem in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije glede povrnitve nadomestila plače je gospodarski spor. V teh sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR. Ker vrednost spornega predmeta v obravnavanem sporu navedenega zneska ne presega, revizija ni dovoljena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sprejem ponudbe nove pogodbe - veljavnost nove pogodbe
Če delavec, ki je sprejel ponudbo delodajalca in podpisal novo pogodbo o zaposlitvi na ustreznem delu, veljavnosti nove pogodbe o zaposlitvi ne izpodbija in ta tudi ni nična, ima na podlagi ugotovitve sodišča o neutemeljenosti odpovednega razloga eventualno lahko le odškodninske zahtevke.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 113, 113/1, 208, 208/2, 210, 210/1. SKPgd člen 40. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju člen 1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - varstvo sindikalnega zaupnika - notifikacija izvoljenih sindikalnih zaupnikov - število sindikalnih zaupnikov
Glede števila sindikalnih zaupnikov je treba razlikovati dva položaja. In sicer (prvič) določitev števila sindikalnih zaupnikov po 208. členu ZDR, preko katerih sindikat uresničuje pravico zagotavljati, varovati in zastopati interese svojih članov pri delodajalcu (in kar sodi na področje organiziranja in delovanja sindikata), in (drugič) določitev števila sindikalnih zaupnikov po prvem odstavku 210. člena ZDR, ki bodo deležni tudi posebnega pravnega varstva pred odpovedjo po 113. členu ZDR. Ta določitev temelji na kriterijih, dogovorjenih v kolektivni pogodbi ali posebni pogodbi med delodajalcem in sindikatom. Števila sindikalnih zaupnikov in določitev tega, kateri od njih uživajo posebno varstvo, ni mogoče mešati.
Pri določitvi števila sindikalnih zaupnikov, ki uživajo posebno varstvo po 113. členu ZDR, bi bilo res smotrno upoštevati organiziranost delovnega procesa, delo v izmenah, dislociranost in podobno (med drugim tudi okoliščino, ali pri delodajalcu deluje le eden ali več sindikatov), vendar je natančna določitev teh kriterijev prepuščena dogovarjanju med delodajalcem in sindikatom-i. Ti kriteriji (sami po sebi) ne morejo nadomestiti dejanskega dogovora o številu sindikalnih zaupnikov, ki so deležni varstva po 113. členu ZDR.
ZPP člen 337, 339, 339/1, 370, 372. ZSDU člen 64. ZDR člen 126.
predsednik sveta delavcev - plačilo razlike plače – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbena in revizijska novota
Tožnik v pritožbi ni mogel uspešno uveljavljati, da njegova plača ni dosegla povprečne plače delavcev s V. stopnjo zahtevnosti, saj teh dejstev ni navajal pred sodiščem prve stopnje in ni navedel opravičljivih razlogov, zaradi katerih bi mu bilo navajanje teh dejstev pred sodiščem prve stopnje onemogočeno.
Stranka v reviziji ne more uveljavljati novih dejstev in dokazov v zvezi z dejansko podlago sodbe.
ZDDO člen 14. ZRPJZ člen 8. ZObr člen 5, 63a, 88. ZObr-D člen 30. ZJU člen 194 - 196. Uredba o vojaških uslužbencih (2003) člen 6, 20, 21. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a.
vojaški uslužbenec - količnik za določitev plače - prevedba nazivov - višji upravni delavec
Določbe specialnih predpisov v skladu z ZJU, na katerega napotuje ZObr, določajo prevedbo tudi za pripadnike Slovenske vojske in pri tem smiselno uporabo ZJU. Tudi vojaške osebe je zato treba obravnavati po pravilih, ki veljajo za upravne delavce po določbah ZJU, seveda z upoštevanjem specifične ureditve po Zobr.
Tožnik kot vojaški uslužbenec XIV. razreda (v nazivu tretje stopnje) je primerljiv z uradniki, za katere se uporabljajo predpisi za višje upravne delavce. To v skladu s prvim odstavkom 31.a člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi pomeni, da ni mogel obdržati število plačilnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, temveč je lahko v skladu s četrtim odstavkom 195. člena ZJU obdržal le količnik za določitev osnovne plače, ki je bil pridobljen na podlagi prejšnjih napredovanj, saj je bil ta višji od osnovnega količnika za naziv tretje stopnje.
prenehanje obveznosti – izpolnitev s subrogacijo – subrogacija po zakonu – pravni interes
Res je, da avtorji, ki obravnavajo zakonsko subrogacijo, kot tipičen primer izpolnitelja, ki ima pravni interes za plačilo, navajajo zastavitelja, ki plača dolg, da bi se izognil prodaji svoje stvari v izvršbi. Vendar to ne pomeni, da zastavitelj, ki plača dolg v izvršbi, pravnega interesa nima. Če je njegov pravni interes izkazan v primeru, ko plača dolg, da bi se izognil izvršbi, je toliko bolj izkazan, če pride do prisilne prodaje njegove zastavljene stvari zaradi poplačila tujega dolga.
Izvedensko mnenje, ki je bilo dopolnjeno nazadnje 13. 9. 2002, je bilo jasno: če bi opravili biopsijo, bi ugotovili, da gre za premaligne spremembe celic, da je potrebna le odstranitev maternice, ki se lahko opravi skozi nožnico. Ker so biopsijo opustili, so opravili preobsežen obseg, katerega posledica je komplikacija, za katero sicer ne bi odgovarjali, sedaj pa je zaradi napake pri izbiri načina operacije odgovornost druge toženke podana.
Toženki v reviziji ne zatrjujeta morebitne procesne napake v postopku pridobivanja izvedenskega mnenja, ki bi vplivala na njegovo pravilnost. Tako je pravilna ocena sodišča druge stopnje, da je sodišče prve stopnje glede na ugotovitve v izvedenskem mnenju pravilno odločilo, da je pri izbiri načina operativnega posega prišlo do medicinske napake.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS00002602
ZPP člen 2, 2/1, 367, 367/2. ZZZDR člen 51.
obseg zapuščine - sklepčnost tožbe - vezanost sodišča na tožbeni zahtevek - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Enotno stališče sodne prakse je, da vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo le na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju, ne ohranijo pa položaja posebnega premoženja; prav tako ne morejo vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja.
Pravilo o vezanosti na zahtevek (prvi odstavek 2. člena ZPP) sodišču preprečuje, da bi tožniku prisodilo kaj več (plus) ali kaj drugega (aliud), kot je zahteval. Ni pa ovire, da sodišče tožniku prisodi kaj manj (minus), kot je s tožbo zahteval. Delna ugoditev zahtevku je vedno mogoča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005659
ZKP člen 340, 340/1-2, 397, 397/3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - izvajanje dokazov - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilne priče - načelo neposrednosti - branje zapisnika o prejšnjem zaslišanju priče - kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev kaznivega dejanja - nadaljevano kaznivo dejanje
Sodišče lahko odloči v skladu z 2. točko prvega odstavka 340. člena ZKP šele, ko priča pride na glavno obravnavo in kljub opozorilom in drugim prisilnim ukrepom noče pričati. To velja tudi, če je bila priča v kazenskem postopku pred sodiščem že zaslišana.
Opustitev procesnega dejanja, na katerega opozori sodišče druge stopnje, pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka le, kadar pride zaradi takšne opustitve do posega v pravice strank v postopku in je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
carine – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme – vprašanje, bistveno za odločitev - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja odstranitve blaga izpod carinskega nadzora
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka v obravnavanih zadevah ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja pri sklicevanju na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-353/04 z dne 31. 5. 2006 in sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 405/2007 z dne 27. 10. 2010, pa tudi ni konkretno in natančno opredelila vprašanja, ki je bistveno za odločitev v zadevi, ampak je zgolj na pavšalni ravni zatrjevala, da gre za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in Ustavnega sodišča RS.
Zatrjevani razlog odstopa od sodne prakse ni podan, saj Vrhovno sodišče v zadevah I Up 156/2003 in ostale ni zavzelo stališča, da pravna oseba ne more odstraniti blaga izpod carinskega nadzora po 145. členu CZ, kot zmotno zatrjuje revidentka, ampak je zavzelo stališče, da je bil carinski dolg (ki je bil sicer solidarno naložen vozniku – fizična oseba, prejemniku blaga – pravna oseba in špediterju – pravna oseba) utemeljeno naložen špediterju – pravni osebi po prvem odstavku 125. člena CZ (in četrti alineji tretjega odstavka 145. člena CZ), ker je voznik blago (plinsko olje) v tranzitu pretočil v rezervoar, odstranjen izpod carinskega nadzora, namesto da bi ga prijavil namembni carinarnici.
Pravilna je ocena, da iz izjave "Na osnovi dolga firme O. d. o. o. do gospoda G. P. se odrekam lastništva nad avtomobilom Safran 2,5 kupljenega in plačanega v celoti firmi L. d.d.“ ne izhaja, da družba O. na tožnika prenaša odškodninsko terjatev iz naslova neizpolnjene pogodbe med toženo stranko iz družbo O. o leasingu vozila Safran 2,5.