zavrženje tožbe – pritožba zoper prvostopenjsko odločbo ni bila vložena
Če tožnik ne izkaže, da je zoper prvostopenjsko upravno odločbo, ki jo izpodbija v upravnem sporu, vložil pritožbo, sodišče tožbo zavrže na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZDR člen 72, 75, 88, 88/1, 88/1-2. ZGD-1 člen 449, 505, 515.
poslovodja d.o.o. - pogodba o poslovodenju - odpoklic – odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače določeno, odpoklic poslovodje s strani skupščine družbenikov na podlagi tretjega odstavka 515. člena ZGD-1 pomeni, da tak delavec ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela poslovodje, zaradi česar ne more izpolnjevati obveznosti iz dotedanje pogodbe o zaposlitvi. Tako sam odpoklic poslovodje d. o. o., ki ni predmet delovnega spora, z vidika pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto že pomeni utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb druge alineje prvega odstavka 88. člena ZDR (razlog nesposobnosti).
ZPre-1 člen 75. URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/2.
prevzemi – razlaga zakona - nejasna zakonska določba - prekinitev postopka sodnega varstva – začetek postopka za oceno ustavnosti – avtentična razlaga zakona
Določba drugega stavka drugega odstavka 75. člena ZPre-1 je po oceni Vrhovnega sodišča nejasna, na kar nenazadnje kaže tudi sprejeta Avtentična razlaga. Vendar pa je po oceni Vrhovnega sodišča (v dejanskem in časovnem pogledu) nejasna do tolikšne mere, da njene ustavno skladne uporabe ne omogoča niti Avtentična razlaga kot sestavni del zakona. Zato je Vrhovno sodišče prekinilo postopek sodnega varstva zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38, 39.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – pomočnica vzgojiteljice - poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnih delavcev - uporaba kolektivne pogodbe
Če so bili v kolektivni pogodbi, ki je zavezovala toženo stranko, določeni kriteriji za določitev presežnih delavcev, je bila tožena stranka te kriterije dolžna uporabiti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – vinjenost na delovnem mestu – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Glede na to, da je bilo pri toženi stranki prihajanje na delo pod vplivom alkohola prepovedano, ugotovljene okoliščine tožnikovega dela, ki so zahtevale treznost in pozornost pri delu, dokaj visoko stopnjo alkoholiziranosti, ugotovljeno z alkotestom in glede na (nesporno) ugotovitev, da je tožnik pred prihodom na delo užival alkoholno pijačo, je bilo njegovo alkoholiziranost na delu mogoče opredeliti za hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno najmanj iz hude malomarnosti, saj se je tožnik zavedal, da mora biti na delu trezen, pa je pred prihodom na delo kljub temu užival alkohol.
nesreča pri delu – dijak - odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – izključitev odgovornosti
Neutemeljene so navedbe prvotožene stranke, da ni mogla pričakovati lahkomiselnega ravnanja tožnika pri delu na nevarnem stroju. Tožnika, ki ga je angažirala zgolj preko študentske napotnice, pri nevarnem delu nikakor ne bi smela pustiti brez neposrednega nadzora, s katerim bi lahko preprečila lahkomiselno ravnanje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – odkup zavarovalnih polic – rok za odpoved – krivda - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – reintegracija delavca - ukinitev delovnega mesta
Glede zavrnitve predloga tožene stranke za odločitev v smislu sodne razveze pogodbe o zaposlitvi revizija ni utemeljena. Sodišče sicer ni izrecno ugotovilo, da bi bila ukinitev tožnikovega delovnega mesta pri toženi stranki nezakonita. Vrnitev tožnika na njegovo delovno mesto, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je lahko vprašljiva. Res so določbe o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča namenjene temu, da se ob nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in hkratni nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja delavca pri delodajalcu sporno razmerje med strankama lahko reši tudi v smislu določb 118. člena ZDR. Vendar ob upoštevanju načela reintegracije sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je ob vrnitvi tožnika na delo strankama v sporu prepustilo, da po vrnitvi tožnika na delo sami rešujeta vprašanja v zvezi z nadaljnjo zaposlitvijo tožnika pri toženi stranki.
poslovodna oseba – predčasna razrešitev - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas – odjava iz socialnega zavarovanja
Uporaba določbe prve alineje 75. člena ZDR ne pride v poštev, če poslovodna oseba izrecno sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in tudi iz pogodbe same ne izhaja, da bi bilo delovno razmerje vezano na mandat opravljanja poslovodne funkcije, ali da bi bila predčasna razrešitev razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi.
revizija – dovoljenost revizije – stroški zdravljenja v tujini - vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
V predmetni zadevi je obseg z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje omejen na odločitev o denarnem zahtevku. Ne gre torej (več) za spor o pravici iz socialnega zavarovanja, pač pa glede na to, da je predmet spora (le še) denarni zahtevek, za premoženjski socialni spor. Glede na določbo 1. točke 31. člena ZDSS-1 bi bila v predmetni zadevi revizija dovoljena, če bi bila dovoljena po določbah ZPP.
ZDR člen 88, 118, 118/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja konkurenčna dejavnost - osebni odnos med tožnico in osebo, ki je z delodajalcem v sporu
Sodišče je sicer pravilno presodilo, da se spor med toženo stranko in tožničinim možem ne nanaša na tožnico, zaradi česar se pri odločanju o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi ne more upoštevati. Presoja se namreč možnost nadaljevanja delovnega razmerja s tožnico in ne z njenim možem. Zgolj dejstvo obstoja osebnega odnosa med delavcem in osebo, ki je z delodajalcem v sporu ali opravlja konkurenčno dejavnost ne more biti dovolj (brez izkazanega obstoja drugih okoliščin), da upraviči porušeno zaupanje delodajalca do delavca. Vendar pa bi lahko bilo pomembno, če bi se izkazalo, da je tožnica za morebitna škodljiva dejanja svojega moža vedela in pri njih celo sodelovala.
Na presojo ustreznosti zaposlitve ne more vplivati okoliščina, da je bila tožniku v ponujeni novi pogodbi o zaposlitvi določena nižja plača, kot jo je prejemal delavec, ki je do takrat opravljal to delo.
Glede pravice do revizije se na podlagi 39. člena ZPP kot vrednost spornega predmeta upošteva le vrednost glavnega zahtevka, postranske terjatve, kot so obresti, pravdni stroški in pogodbena kazen, pa se pri tem ne upoštevajo.
ZMEPIZ člen 45. ZPIZ-1 člen 22. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2.
status zavarovanca - odprava odločbe o denarnem nadomestilu za čas brezposelnosti - pravnomočna sodba o obstoju delovnega razmerja - sprememba pravne podlage zavarovanja za nazaj
Ob posledicah odprave odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila (odprava učinkuje za nazaj), je prenehala tudi pravna podlaga za zavarovanje in prijavo na podlagi 22. člena ZPIZ-1. Podlaga za zavarovanje na tej podlagi je namreč poleg statusa brezposelne osebe tudi prejemanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Pravnomočna sodba o tem, da tožniku delovno razmerje pri takratnem delodajalcu ni prenehalo, predstavlja obenem tudi podlago za obvezno zavarovanje. Z vzpostavitvijo delovnega razmerja je bilo namreč vzpostavljeno razmerje, ki je podlaga za zavarovalno razmerje po drugem odstavku 45. člena ZMEPIZ.
ZZVZZ člen 28. ZDR člen 137. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229.
odsotnost z dela zaradi bolezni - plačilo nadomestila plače - stečaj delodajalca - direktni zahtevek zoper zavod
Sodišče druge stopnje je Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije neutemeljeno naložilo, da mora mimo delodajalca nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni neposredno izplačati tožniku, saj za tak, direktni zahtevek tožnika do tožene stranke ni bilo pravne podlage. Tega ne spremeni niti dejstvo, da delodajalec plač in nadomestil ne izplačuje zaradi insolventnosti, niti dejstvo, da je bil zoper delodajalca začet oziroma izveden stečajni postopek.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja – nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Okoliščina, da je delodajalec tožniku nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi in je bil zato na podlagi pravnomočne sodbe dolžan vzpostaviti prejšnje stanje (reintegracija tožnika in reparacija), ne predstavlja podlage za priznanje nadomestila zaradi manjše plače v breme zavoda, saj v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnik ni opravljal drugega ustreznega dela.
invalidnost III. kategorije – invalidska komisija – izvedenec – izvajanje dokazov
Neutemeljen je očitek, da je sodišče oprlo odločitev le na izvedeniško mnenje in ni upoštevalo drugih dokazov. Sodišče prve stopnje je izvedenca medicinske stroke postavilo prav z namenom, da se razčistijo sporna vprašanja glede tožničinega zdravstvenega stanja, saj samo nima strokovnega znanja s področja medicine. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da so izvedenci upoštevali vso zdravstveno dokumentacijo, vključno s tisto, ki se nanaša na obolenje hrbtenice, pri ustnem podajanju pa je izvedenec odgovoril tudi na vsa tožničina vprašanja.
Ker revizija ni bila dopuščena, saj predlog za njeno dopustitev ni bil vložen, in ker po določbah ZPP tudi ni dovoljena, saj vrednost nobenega od zahtevkov ne presega 40.000 EUR, jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
ZDSS-1 člen 31. ZPP člen 374, 377. ZPIZ-1 člen 60.
revizija – dovoljenost revizije – odločitev o statusu invalidnosti - zavrženje revizije
Gola odločitev o statusu invalidnosti ne pomeni odločitve o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato zoper takšno odločitev revizija ni dovoljena.