ZVet-1 člen 66, 66/7. ZJZP člen 26, 44, 57, 58, 58/5, 65, 65/1. ZGJS člen 37, 37/1, 37/2. ZUS-1 člen 36, 36/1-6.
veterinarstvo – odločba o izbiri koncesionarja – navedba neizbranih kandidatov v odločbi o izbiri – tožba izbranega kandidata zoper odločitev o neizbiri – kandidati kot stranke v postopku
Stranka, ki je bila z odločbo o izbiri koncesionarja izbrana za koncesionarja, nima pravnega interesa izpodbijati odločbe v delu, s katerim je bila vloga drugega kandidata za koncesijo za isto območje zavrnjena.
Neizbrani kandidati (katerih vloge niso bile kot nepopolne pravnomočno zavržene) imajo v postopku izdaje akta o izbiri in sodnega varstva zoper ta akt položaj stranke.
ZJZP kot lex generalis glede na ZVet-1 določa osnovne obvezne sestavine odločbe o izbiri koncesionarja, med katere spada tudi navedba kandidatov, katerih vloge za podelitev koncesije so bile zavrnjene.
dopuščena revizija - javna pot – pravni status zemljišča – odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja občine – poškodba pri hoji po stopničasti tlakovani poti
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali so pravilna stališča sodišča druge stopnje, da stopničasta tlakovana pot v gozdu, ki je v solasti občine in fizične osebe, ter ni javno dobro niti ni kategorizirana kot javna pot, predstavlja javno pot v smislu Zakona o javnih cestah, da je prva toženka odgovorna za njeno vzdrževanje in da je delež odgovornosti prve toženke 50%.
ZPP člen 140, 141, 142, 339/2-14, 367a, 367b/4. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem in kazenskem postopku člen 6.
predlog za dopustitev revizije – zamudna sodba – vročitev zamudne sodbe - vročilnica – ovojnica za vročanje po pošti – obvestilo o nevročitvi - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ovojnica je tipska in obvestilo o nevročitvi se v skladu s 6. členom Pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem in kazenskem postopku nahaja na zadnji strani obvestila o prispelem pismu.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 67. ZUP člen 43.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vezanost upravnega organa v ponovljenem postopku na pravno mnenje sodišča – stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - delno gradbeno dovoljenje – neizkazane zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu. Upravni spor o obnovi postopka gradbenega dovoljenja ni spor, v katerem bi bila pravica oziroma obveznost izražena v denarni vrednosti.
Vprašanje, o katerem je že izoblikovana sodna praksa Vrhovnega sodišča (že rešeno vprašanje), izpodbijana odločitev pa od te sodne prakse ne odstopa, ni pomembno pravno vprašanje.
Vprašanje, ki se nanaša na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, oziroma vprašanje, na katero je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega oziroma podzakonskega besedila, ni pomembno pravno vprašanje.
Z navedbami, ki ostajajo na pavšalni ravni in so v celoti neizkazane, ni izpolnjen pravni standard zelo hudih posledic.
Pravni interes v upravnem sporu mora vključevati interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta oziroma dejanj upravnih organov. Če teh ni več, preneha tudi pravovarstvena potreba za upravni spor.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 40c, 40c/3. ZIZ-H člen 35.
spor o pristojnosti – pristojnost za odločanje o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti oziroma izvršljivosti sklepa o izvršbi – izvršitveno sodišče
V tretjem odstavku noveliranega 40. c člena ZIZ je sedaj med drugim določeno, da je izvršitveno sodišče (glede na dovoljena sredstva izvršbe v zaenkrat še ugotovljeno pravnomočnem sklepu o izvršbi v delu zoper drugega dolžnika torej Okrajno sodišče v Celju) pristojno tudi za odločanje v postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti oziroma izvršljivosti sklepa o izvršbi.
ZOR člen 164, 169, 174, 185, 200, 203. ZPP člen 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina odškodnine - odstop od sodne prakse – obstoj sodne prakse – izgubljeni dobiček – renta – izkoriščenje socialnih transferjev - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker je odškodnina odmerjena v skladu z ustaljeno sodno prakso oziroma ker sodna praksa v zvezi vprašanji, vezanimi na povrnitev premoženjske škode obstaja, je bil predlog za dopustitev revizije zavrnjen.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – splošna razlaga pravnih inštitutov ali pojmov – aktivna legitimacija za vračilo premoženja agrarnih skupnosti - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali je bila zahteva za vrnitev obravnavanih nepremičnin vložena po upravičeni osebi,zato ne gre za zadevo, v kateri je pravica stranke izražena v denarni vrednosti – v nominalnem znesku, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke prvega odstavka 83. člena ZUS-1.
Da vračilo premoženja po določbah ZPVAS lahko zahtevajo le člani tistih agrarnih skupnosti, ki so bile ponovno vzpostavljene in organizirane po določbah ZPVAS do 30. 6. 2001, je mogoče ugotoviti že z branjem prvega odstavka 6. člena ter prvega, drugega in tretjega odstavka 9. člena ZPVAS. Ker gre za jasne določbe, ki ne potrebujejo posebne razlage, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidenti zelo hudih posledic, ki so po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 eden izmed pogojev za dovoljenost revizije, niso izkazali z navedbo, da ima premoženje, katerega vračilo so uveljavljali, veliko vrednost.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – združitev pravd v skupno obravnavanje
Smotrnosti kot razloga za delegacijo pristojnosti ne utemeljujejo na primer sklepčnosti tožbe zoper vsakega od različnih tožencev iz dveh vzporednih postopkov glede identične terjatve, njune pasivne legitimacije in vrste njunih morebitnih obveznosti po obsegu, saj gre za vprašanja, odgovori na katera so kot pogoj za uspešno uveljavitev terjatve v sodnem postopku v domeni upnika. Sodišče jih razrešuje za vsakega od tožencev posebej tako v ločenih kot tudi v združenem postopku, pri čemer delegacija pristojnosti sama po sebi tudi sicer ne zagotavlja (kaj šele terja) uporabe procesnopravnega instituta združitve pravd v skupno obravnavanje.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1-2, 367c, 367c/3. OZ člen 190, 190/1, 190/2.
dopuščena revizija – neupravičena pridobitev – zmotna uporaba materialnega prava
Dopuščena je revizija glede vprašanja uporabe 190. člena OZ o neupravičeni pridobitvi zaradi odsotnosti pravnega temelja v zvezi z ugotovitvami o neizpolnitvi dogovora.
bistvene kršitve določb pravdnega postopka – dokazna vrednost listin, predloženih s strani ene stranke – regres zavarovalnice ugotovitev višine odškodnine – cenitev – načelo kontradiktornosti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker je sodišče ugotovilo višino škode na podlagi listin, ki jih je predložila tožnica, kljub temu, da je toženka trdila, da ni sodelovala pri cenitvi, da njej niti njenemu izvedencu ni bil v začetni fazi omogočen ogled vozila in je predlagala postavitev izvedenca ustrezne cestno prometne stroke, ki bi ugotovil višino škode na vozilu.
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti presoje pomena tožničine s priposestvovanjem pridobljene, a nevknjižene pravice na nepremičnini, kot ovire za izvršbo zaradi poplačila toženkine terjatve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost
Dejstvo, da je predmet tožbe postopanje sodišča, ki je krajevno pristojno za odločanje v zadevi, bi moglo negativno vplivati na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti tega sodišča pri odločanju o obravnavani tožbi.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/3. ZDen člen 24, 24/1.
dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje – denacionalizacija – najem - poslovni prostor – višina najemnine – višina uporabnine – denacionalizacijski upravičenec in obstoječe najemno razmerje
Revizija se dopusti glede vprašanja, v katero pravno razmerje vstopi denacionalizacijski upravičenec po prvem odstavku 24. člena ZDen (ali v tisto, ki obstaja ob uveljavitvi ZDen, ali v tisto, ki obstaja ob pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe).
Ker so obravnavana zemljišča na podlagi določb drugega odstavka 74. člena ZZad oziroma prvega odstavka 14. člena ZSKZ na originaren način prešla v last Republike Slovenije in v gospodarjenje Sklada, je zavezanec za njihovo vrnitev Sklad. Zato se revidentka neutemeljeno sklicuje na zemljiškoknjižno stanje, po katerem je ona vpisana kot lastnica obravnavanih zemljišč.
predlog za delegacijo pristojnosti – nedovoljen predlog – zavrženje predloga
Ponovnega vsebinskega odločanja o isti stvari predlagatelj na tak način ne more doseči; ne izkazuje upoštevno priznanega pravnega interesa za ponavljanje konkretno neobrazloženega oziroma na smiselno identično trditveno podlago oprtega predloga.
dovoljena revizija – nagrada dodeljenemu odvetniku – nagrada glede na vrednost predmeta – nižje nagrade za dodeljene odvetnike – določitev vrednosti predmeta odvetniške storitve
Določba petega odstavka opombe 3 3. dela Tarife ZOdvT se razlaga tako, da v okvir polovičnega znižanja višine nagrad za dodeljene in postavljene odvetnike ne spadajo nagrade, določene glede na vrednost predmeta odvetniške storitve, saj za dodeljene in postavljene odvetnike za ta način določanja nagrade ZOdvT že v 36. členu določa nižje zneske.
Po drugem odstavku 24. člena ZOdvT je za določitev vrednosti predmeta za spor, kjer je bil odvetnik dodeljen za zastopanje upravičenca za brezplačno pravno pomoč v individualnem delovnem sporu o izrednem prenehanju pogodbe o zaposlitvi treba upoštevati zadnjih šest dohodkov upravičenca v bruto zneskih, ki so mu bili izplačani pred nastankom nagrade, torej v časovnem okviru pred nastankom odvetnikove nagrade.
Sodišče prve stopnje je o začasni odredbi odločilo preuranjeno. Njegov preizkus procesnih predpostavk ne temelji na vsebini tožbe in priloženega načelnega mnenja, temveč na pravni argumentaciji, ki je oprta le na normativno ureditev in nekatera stališča iz sodnih oziroma ustavnosodnih odločb, za katere pa ni nujno, da se nanašajo na enak primer, kot je obravnavani. Takšen preizkus procesnih predpostavk pa se ne more šteti za predhodni preizkus tožbe, kakršnega ustaljena upravnosodna praksa (sklep Vrhovnega sodišča I Up 124/2008 z dne 20. 3. 2008 in drugi) zahteva za odločanje o izdaji začasne odredbe.
ZVet-1 člen 66, 66/7. ZJZP člen 26, 44, 57, 58, 58/5, 65, 65/1. ZGJS člen 37, 37/1, 37/2. ZUS-1 člen 36, 36/1-6.
veterinarstvo – odločba o izbiri koncesionarja – navedba neizbranih kandidatov v odločbi o izbiri – tožba izbranega kandidata zoper odločitev o neizbiri – pravni interes – položaj stranke
Stranka, ki je bila z odločbo o izbiri koncesionarja izbrana za koncesionarja, nima pravnega interesa izpodbijati odločbe v delu, s katerim je bila vloga drugega kandidata za koncesijo za isto območje zavrnjena.
Neizbrani kandidati (katerih vloge niso bile kot nepopolne pravnomočno zavržene) imajo v postopku izdaje akta o izbiri in sodnega varstva zoper ta akt položaj stranke.
ZJZP kot lex generalis glede na ZVet-1 določa osnovne obvezne sestavine odločbe o izbiri koncesionarja, med katere spada tudi navedba kandidatov, katerih vloge za podelitev koncesije so bile zavrnjene.