CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0014229
Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. URS člen 23, 23/1. ZPP člen 7, 7/1, 17, 17/2, 18, 18/3, 216, 339, 339/2-3,339/2-14. ZMZPP člen 55. EKČP člen 6, 6/1. ZOR člen 154, 154/1, 376, 376/1. OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1. ZTLR člen 15. SPZ člen 67.
mednarodna pristojnost - zastaranje odškodninske terjatve - aktivna legitimacija - dokazovanje - pravica do sodnega varstva - izvedenec - povrnitev premoženjske škode - pristojnost slovenskega sodišča - vsebina izvedenskega mnenja - ogled - določitev odškodnine po prostem preudarku - solastna nepremičnina - odtekanje meteornih voda s sosednje nepremičnine - določenost državne meje - prekinitev postopka do rešitve mejnega spora sosednjima državama - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Republika Slovenije je ob osamosvojitvi opredelila svoje državne meje tudi z Republiko Hrvaško. Če je določeno ozemlje sporno, je sporno za obe državi in če se zanika mednarodna pristojnost ene države, veljajo enaki razlogi tudi za drugo državo. To pa bi privedlo do nesprejemljive posledice, da ljudje na spornem ozemlju ne bi imeli dostopa do sodišča v nobeni državi. S tem bi bila kršena pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena URS oziroma 6. člena EKČP.
Poseg v pravico do sodnega varstva bi pomenila tudi prekinitev postopka ob vložitvi tožbe (leta 2002) do rešitve spora med državama, saj odlaganje sodnega varstva v tako nedoločen čas v prihodnosti onemogoča učinkovito uveljavljanje pravice do meritorne odločitve.
pripor - odreditev pripora – utemeljen sum – koluzijska nevarnost – posebne okoliščine - ponovitvena nevarnost – neogibnost pripora – varnost ljudi – organiziranje nedovoljenih iger na srečo
Za obstoj koluzijske nevarnosti ne zadošča zgolj abstraktna možnost vplivanja, ampak mora biti izkazana konkretna nevarnost vplivanja ali okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je obdolženec že začel vplivati na pričo ali udeleženca v postopku oziroma so zaznane določene aktivnosti obdolženca ali druge posebne okoliščine primera, ki omogočajo oceno o nameravanem vplivanju na pričo ali drugega udeleženca v postopku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005670
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 372-2. KZ člen 217, 217/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – opis kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona - goljufija – način storitve
Opis kaznivega dejanja, da je obsojenec spravil oškodovanca z lažnim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto, da je dobil plačano vožnjo za relacijo, za katero ni bil upravičen, je popoln, in ni treba, da se v izreku navaja način lažnivega prikazovanja, to je vsakoletno podajanje izjav o stalnem prebivališču in o relaciji vožnje.
Sporne določbe (pogodbe) so tiste določbe, ki glede na svoje besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so bile izoblikovane, objektivno omogočajo več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.
Pri ugotavljanju volje pravdnih strank je treba upoštevati tudi zunanje okoliščine, brez katerih prav tako ni mogoče pravilno razumeti in ugotoviti prave volje strank in posledično opredeliti vsebine predmeta prodajne pogodbe.
ZZZDR člen 12, 12/1, 12/2, 59, 59/2. ZPP člen 286, 286/2, 324, 324/4, 360, 360/1.
ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti – pravni standard – obstoj življenjske skupnosti – obstoj ekonomske skupnosti – – medsebojna čustvena navezanost partnerjev – skupno premoženje – posebno premoženje - delež na skupnem premoženju – obrazloženost odločbe sodišča druge stopnje
Prepiri, nesoglasja, tudi morebitno nasilje med partnerjema, ne izključujejo avtomatično obstoja zunajzakonske skupnosti oziroma obstoj volje enega od zakoncev za zunajzakonsko skupnost.
Ugovor posebnega premoženja ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju. Narava skupne lastnine je namreč bistveno drugačna od narave izključne lastnine oziroma solastnine in bi zato sodišče, ki bi ob ugovoru izključne lastnine odločilo o višjem deležu, prekoračilo meje ugovora.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014133
ZZZDR člen 12, 56. ZPP člen 286, 339, 339/2-14.
tožba na ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti – predhodno vprašanje – obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje - odkup stanovanja - plačevanje obrokov za odplačilo kredita za stanovanje
Glede ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti ni mogoče postaviti samostojnega zahtevka, temveč se obstoj takšne skupnosti vedno ugotavlja v postopku za ugotovitev pravice ali dolžnosti, v katerem je to vprašanje prejudicialnega pomena.
Tožničina obveznost iz darilne pogodbe ni imela podlage, ki jo je zatrjevala tožnica (skrb zanjo in moža), zato tudi ni mogoče govoriti o tem, da je ta podlaga odpadla. Ker je darilna pogodba veljavna, zahtevek za vrnitev darila ni utemeljen.
Revizijsko izpodbijana vrednost ne dosega revizijskega praga. Poleg tega sta glavnici (gre za zahtevka vračila plačanih zneskov na račun regresnih zahtevkov zavarovalnice) vsota odškodnin, ki so bile izplačane dvema oziroma trem oškodovancem
ZKP člen 239, 239/1, 244, 244/1, 288, 288/4, 371, 371/1-5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – predlog za pregon - predlog oškodovanca - umik predloga - vabilo na glavno obravnavo – vabilo oškodovancu – vabilo priči – pravni pouk v vabilu – oškodovanec, vabljen kot priča - domneva umika
Treba je ločiti situacijo, ko se oškodovanca na glavno obravnavo vabi kot pričo, od situacije, ko zaslišanje oškodovanca v postopku ni (več) potrebno in se ga o razpisani glavni obravnavi zgolj obvesti (prvi stavek četrtega odstavka 288. člena ZKP).
ZLNDL člen 2, 3, 4, 5, 7. ZPDS člen 7. ZPN člen 7. ZTLR člen 12. ZUN člen 46. SPZ člen 105, 105/3, 105/4. ZOR člen 103.
prodaja nepremičnin – ničnost – družbena lastnina – imetništvo pravice uporabe zemljišča - status zemljišča – stavbno zemljišče - funkcionalno zemljišče – lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na zemljišču - ugotovitvena tožba – pravni interes - standard obrazloženosti odločb sodišča druge stopnje
Odločilnega pomena za odločitev o zahtevku za ugotovitev ničnosti pravnih poslov je presoja, ali zemljišča, s katerimi so toženci razpolagali, predstavljajo funkcionalno zemljišče. Od tega vprašanja je namreč odvisno, ali so bile nepremičnine v samostojnem pravnem prometu ali ne.
Čeprav funkcionalnega zemljišča v današnjih (drugačnih) družbenoekonomskih odnosih prava zakonodaja sploh ne pozna več, je bil v preteklosti ta pojem bistvenega pomena za določitev imetnika pravice uporabe zemljišča v družbeni lastnini. Zato je ta pojem v okviru pravil, ki so veljala v času družbene lastnine, pomemben v postopku lastninjenja in prevedbo pravic v sedanji lastninski sistem.
sklepčnost tožbe - res iudicata - superficies solo cedit - določenost tožbenega zahtevka - predmet lastninske pravice - objektivne mere pravnomočnosti
Z zahtevkom na ugotovitev lastninske pravice zgolj na gospodarskem poslopju (brez zemljišča, na katerem je poslopje postavljeno) zaradi načela superficies solo cedit ni mogoče uspeti.
Tožnik je v predmetni pravdi postavil nov drugačen (popoln oziroma sklepčen) zahtevek, s katerim sicer zasleduje isti cilj, to je ugotovitev lastninske pravice na omenjenem gospodarskem objektu – zidanici, vendar iz tako (pravilno) postavljenega zahtevka izhaja željena pravna posledica, medtem ko z zahtevkom v prvi pravdi željenega cilja ni bilo mogoče doseči.
davek na dodano vrednost (DDV) - gradnja in prodaja trgovskega centra - del zemljišč kot osnovna sredstva samostojnega podjetnika - del zemljišč v lasti samostojnega podjetnika kot fizične osebe - DDV obračunan za vsa zemljišča
Revident je na podlagi prvega odstavka 13. člena ZDDV davčni zavezanec. Poslovno trgovski center je zgradil in prodal v okviru opravljanja svoje dejavnosti. Ni sporno, da poslovno trgovski center stoji tudi na dveh zemljiščih, ki ju revident kot fizična oseba ni prenesel med osnovna sredstva s.p. Vendar to dejstvo ne more vplivati na drugačen davčni režim pri prodaji spornih dveh zemljišč. Obe zemljišči sta bili namreč nujen pogoj za izgradnjo trgovsko poslovnega centra in brez teh dveh zemljišč revident ne bi mogel v okviru opravljanja dejavnosti izvesti gradnje v obsegu, kot jo je. Zato v primeru, kot je obravnavani, z davčnega vidika ni pravno pomembno, da revident spornih zemljišč ni evidentiral v svojih sredstvih. V obravnavanem primeru gre zato pri prodaji spornih dveh zemljišč za obdavčljivo transakcijo v smislu 4. točke drugega odstavka 4. člena ZDDV.
predlog za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta – načelo kontradiktornosti v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Glede na smiselno uporabo argumenta iz tretjega odstavka 44. člena ZPP pa prvotno navedene vrednosti spornega predmeta tožnica ne more enostransko spreminjati v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, v konkretnem, v postopku s predlogom za dopustitev revizije, ki ni kontradiktoren.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 16, 94, 94/1. ZPNačrt člen 103.
razlastitev – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – država kot razlastitvena upravičenka – javna korist
Ob dejstvu, da je obvoznica delno regionalnega pomena in delno občinskega pomena in zato tudi njena izgradnja v pristojnosti tako države kot tudi občine, da javna korist za njeno izgradnjo še vedno obstaja, je po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru država lahko tudi razlastitvena upravičenka, saj je javna korist ugotovljena z Odlokom, ki ureja prostorsko ureditev skupnega pomena.
dopuščena revizija – pritožba - nova dejstva - obravnava na pritožbeni stopnji – pravočasna navedba dejstev
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko sodišče druge stopnje nova dejstva iz pritožbe tožeče stranke zoper sodbo prve stopnje upošteva kot njeno pravočasno trditveno podlago in dopolni ugotovitve glede dejanskega stanja brez obravnave.
odlog izvršbe – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje
Sklep o odlogu izvršbe glede na določbe 2. člena ZUS-1 namreč ni upravni akt ali drug posamični akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. S tem sklepom ni odločeno oziroma poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist revidentke. Vsebinsko odločitev o revidentkini pravici, obveznosti oziroma pravni koristi vsebuje namreč izvršilni naslov.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da zahtevek za sklenitev aneksa k prodajni pogodbi za nepremičnino ni utemeljen iz razloga, ker toženec ni lastnik navedene nepremičnine niti tožnik ne trdi, da bi imel na njej toženec ustrezen pravni naslov.
ZDen člen 18, 19. ZON-UPB2 člen 85, 117. ZNKD člen 51.
dovoljena revizija - vračanje kmetijskih zemljišč z območja Triglavskega narodnega parka – ovire za vračanje v naravi – zemljišča izven pravnega prometa
Ne glede na to, da spadajo obravnavana zemljišča v območje TNP, določeno z ZTNP, ki je bil sprejet v času veljavnosti ZNKD (Uradni list RS št. 1/81 in 26/92), ki je predvideval razna posebna zaščitena območja kot del naravne in kulturne dediščine, za katera je uvedel različne javnopravne omejitve, razglasitev območja za narodni park in s tem za naravno znamenitost še ne pomeni, da so zemljišča, ki so bila (nekoč) v družbeni in so zdaj v državni ali občinski lasti (to so postala na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij - ZLPP, Zakona o zadrugah – ZZad oziroma ali Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije - ZSKZ) s tega območja izvzeta iz pravnega prometa in da je zato podana ovira za njihovo vračanje v naravi v postopku denacionalizacije po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen. Iz prej veljavnega in zdaj veljavnega ZTNP je (bilo) razvidno, da to zavarovano območje in naravno znamenitost kot narodni park – TNP sestavljajo tudi sicer zemljišča, ki so bila prej v družbeni in so zdaj v občinski oziroma državni lasti, in zemljišča v zasebni lasti. Promet zemljišč iz zasebne lastnine na teh območjih je vezan le na predkupno pravico v smeri državne lastnine, ni pa izključen promet iz zasebne v zasebno lastnino.