Tožničina obveznost iz darilne pogodbe ni imela podlage, ki jo je zatrjevala tožnica (skrb zanjo in moža), zato tudi ni mogoče govoriti o tem, da je ta podlaga odpadla. Ker je darilna pogodba veljavna, zahtevek za vrnitev darila ni utemeljen.
ZZZDR člen 12, 12/1, 12/2, 59, 59/2. ZPP člen 286, 286/2, 324, 324/4, 360, 360/1.
ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti – pravni standard – obstoj življenjske skupnosti – obstoj ekonomske skupnosti – – medsebojna čustvena navezanost partnerjev – skupno premoženje – posebno premoženje - delež na skupnem premoženju – obrazloženost odločbe sodišča druge stopnje
Prepiri, nesoglasja, tudi morebitno nasilje med partnerjema, ne izključujejo avtomatično obstoja zunajzakonske skupnosti oziroma obstoj volje enega od zakoncev za zunajzakonsko skupnost.
Ugovor posebnega premoženja ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju. Narava skupne lastnine je namreč bistveno drugačna od narave izključne lastnine oziroma solastnine in bi zato sodišče, ki bi ob ugovoru izključne lastnine odločilo o višjem deležu, prekoračilo meje ugovora.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014133
ZZZDR člen 12, 56. ZPP člen 286, 339, 339/2-14.
tožba na ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti – predhodno vprašanje – obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje - odkup stanovanja - plačevanje obrokov za odplačilo kredita za stanovanje
Glede ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti ni mogoče postaviti samostojnega zahtevka, temveč se obstoj takšne skupnosti vedno ugotavlja v postopku za ugotovitev pravice ali dolžnosti, v katerem je to vprašanje prejudicialnega pomena.
Revizijsko izpodbijana vrednost ne dosega revizijskega praga. Poleg tega sta glavnici (gre za zahtevka vračila plačanih zneskov na račun regresnih zahtevkov zavarovalnice) vsota odškodnin, ki so bile izplačane dvema oziroma trem oškodovancem
ZKP člen 239, 239/1, 244, 244/1, 288, 288/4, 371, 371/1-5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – predlog za pregon - predlog oškodovanca - umik predloga - vabilo na glavno obravnavo – vabilo oškodovancu – vabilo priči – pravni pouk v vabilu – oškodovanec, vabljen kot priča - domneva umika
Treba je ločiti situacijo, ko se oškodovanca na glavno obravnavo vabi kot pričo, od situacije, ko zaslišanje oškodovanca v postopku ni (več) potrebno in se ga o razpisani glavni obravnavi zgolj obvesti (prvi stavek četrtega odstavka 288. člena ZKP).
ZLNDL člen 2, 3, 4, 5, 7. ZPDS člen 7. ZPN člen 7. ZTLR člen 12. ZUN člen 46. SPZ člen 105, 105/3, 105/4. ZOR člen 103.
prodaja nepremičnin – ničnost – družbena lastnina – imetništvo pravice uporabe zemljišča - status zemljišča – stavbno zemljišče - funkcionalno zemljišče – lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na zemljišču - ugotovitvena tožba – pravni interes - standard obrazloženosti odločb sodišča druge stopnje
Odločilnega pomena za odločitev o zahtevku za ugotovitev ničnosti pravnih poslov je presoja, ali zemljišča, s katerimi so toženci razpolagali, predstavljajo funkcionalno zemljišče. Od tega vprašanja je namreč odvisno, ali so bile nepremičnine v samostojnem pravnem prometu ali ne.
Čeprav funkcionalnega zemljišča v današnjih (drugačnih) družbenoekonomskih odnosih prava zakonodaja sploh ne pozna več, je bil v preteklosti ta pojem bistvenega pomena za določitev imetnika pravice uporabe zemljišča v družbeni lastnini. Zato je ta pojem v okviru pravil, ki so veljala v času družbene lastnine, pomemben v postopku lastninjenja in prevedbo pravic v sedanji lastninski sistem.
sklepčnost tožbe - res iudicata - superficies solo cedit - določenost tožbenega zahtevka - predmet lastninske pravice - objektivne mere pravnomočnosti
Z zahtevkom na ugotovitev lastninske pravice zgolj na gospodarskem poslopju (brez zemljišča, na katerem je poslopje postavljeno) zaradi načela superficies solo cedit ni mogoče uspeti.
Tožnik je v predmetni pravdi postavil nov drugačen (popoln oziroma sklepčen) zahtevek, s katerim sicer zasleduje isti cilj, to je ugotovitev lastninske pravice na omenjenem gospodarskem objektu – zidanici, vendar iz tako (pravilno) postavljenega zahtevka izhaja željena pravna posledica, medtem ko z zahtevkom v prvi pravdi željenega cilja ni bilo mogoče doseči.
OZ člen 2. ZPSPP člen 24, 24/2, 25, 25/1. URS člen 33.
izpraznitev poslovnih prostorov – odpoved najemne pogodbe – status najemnika – privilegirani najemniki - društvo na področju kulture – soglasje občinske skupščine k odpovedi najemne pogodbe – svoboda urejanja obligacijskih razmerij - dopuščena revizija
Po oceni revizijskega sodišča je bila vprašljiva že ustavna skladnost določbe, po kateri je moral najemodajalec (ki ni bil občina), da bi lahko odpovedal najemno razmerje družbenopravni osebi, pridobiti soglasje občinske skupščine (oz. njej ustreznega organa). Toliko manj bi bilo v sedanjih družbenoekonomskih razmerah, sprejemljivo favoriziranje društev kot najemnikov poslovnih prostorov.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvedenstvo - izvedenstvo psihiatrične stroke - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Izvedenec pomaga sodišču pri ugotavljanju in presoji dejstev. Predmet izvedenskega dela ne more biti razjasnitev pravnih vprašanj ali ocena izvedenih dokazov.
OZ člen 133, 133/3, 179. ZPP člen 184, 316, 380, 380/1, 381.
zmanjšanje odškodnine - povrnitev nepremoženjske škode - prekoračitev tožbenega zahtevka - hrup - pravica do zdravega življenjskega okolja - višina odškodnine - zmotna uporaba materialnega prava - pripoznava tožbenega zahtevka - prekomerne imisije - odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic - dopustnost sprememba tožbe po pripoznavi tožbenega zahtevka
Sprememba tožbe po tem, ko tožena stranka tožbeni zahtevek pripoznava v celoti, ni več dopustna.
Višina odškodnine zaradi imisij – hiša tožnic je od ceste oddaljena 15 metrov, prva tožnica pa je bila v relevantnem obdobju, t.j. od konca januarja 2004 do konca oktobra 2008, kot vodja lokala v domači hiši prisotna ves čas.
ZOR člen 154, 200, 200/1, 200/2, 813, 820. ZTPDR člen 2, 73. ZZZPB člen 52, 53, 53/1, 53a.
povrnitev nepremoženjske škode - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - višina odškodnine - odškodninska odgovornost - odgovornost izvajalca javnih del - pogodba o posredovanju - pogodba o zaposlitvi za opravljanje javnih del - poškodba pri opravljanju javnih del - pojem delodajalca - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje - poškodba pri padcu z drevesa
Pri opravljanju javnih del, na katera delavca napoti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, le-tega ni mogoče šteti za delodajalca v smislu določb ZTPDR.
V primeru, da bi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje delavca napotil na opravljanje javnega dela k delodajalcu, ki delovnega procesa ne bi bil sposoben organizirati, bi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odgovarjal na podlagi splošnih določb ZOR o odškodninski odgovornosti in ne na podlagi določb, ki urejajo pogodbo o posredovanju.
Zelo nizka statistična pojavnost tovrstnih reakcij pri uvodu v anestezijo in ugotovitev, da po strokovni literaturi pri pokojni ni bilo razlogov za opravljanje nadaljnjih alergoloških testov na anesteziološke učinkovine, omogoča zaključek, da poslabšanje pokojničinega zdravja ni posledica strokovne zdravniške (medicinske) napake, temveč naključnega zapleta, ki ga kljub predvidljivosti s strokovno neoporečnim in ustrezno skrbnim ravnanjem ni bilo mogoče preprečiti.
vročanje fizičnim osebam – vročitev sodbe – osebno vročanje – nadomestna vročitev - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik – razlaga zakona – jezikovna razlaga
Kadar se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v skladu s tretjim odstavkom 142. člena ZPP pusti naslovniku obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora pisanje dvigniti, naslovnik pa pisanja ne dvigne, se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/3, 28/5, 29, 30, 30/3. SPZ člen 92, 92/1, 99, 99/1.
priposestvovanje – dobroverna posest
Osnovni pogoj za priposestvovanje je dobroverna posest nepremičnine. Dedič postane dobroverni posestnik le, če ni vedel za zapustnikovo nedobrovernost. Ker niti tožnik niti nobeden od njegovih pravnih prednikov ni bil dobroverni posestnik sporne parcele, priposestvovanje ni niti začelo teči.
ZKP člen 67, 227, 323, 371, 371/1-8, 371/2. URS člen 29, 29-2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi - pravice obrambe – obramba z zagovornikom – pouk o pravici do zagovornika – zaslišanje obdolženca – vabilo obdolžencu na glavno obravnavo
Zakon o kazenskem postopku zahteva, da sodišče obdolženca pouči o pravici vzeti si zagovornika pred prvim zaslišanjem.
pogodba o leasingu – poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo – izostanek tožene stranke – zamudna sodba – predlog za preložitev naroka – pogoji za preložitev naroka – prometni zastoj – opravičljivi razlogi za preložitev naroka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pogoja za preložitev naroka sta opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, česar pa toženec ni izkazal.
ZPP člen 24, 24/1. ZIZ člen 35, 35/2, 100, 100/1, 136.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba - kumulacija izvršilnih sredstev
Ker je kot prvo izvršilno sredstvo, po katerem se presoja krajevna pristojnost sodišča, naveden rubež sredstev pri organizacijah za plačilni promet, je za odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno oziroma začasno prebivališče.