spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta
Tako po prejšnji kot po sedanji procesni ureditvi je v konkretnem primeru podana stvarna pristojnost okrajnega sodišča. Drugače bi lahko bilo le v primeru položaja iz 139. člena novele ZPP-D, ki določa, da če je bil postopek začet pred 1. januarjem 2010 pred okrožnim sodiščem v skladu s prvim odstavkom 32. člena ZPP, se dokonča pred okrožnim sodiščem.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – predlog za dopustitev revizije – zavrženje revizije
Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR ali če je predhodno dopuščena.
Revizija tudi ni bila predhodno dopuščena, saj je toženka (istočasno) vložila revizijo in predlog za dopustitev revizije, ki se obravnava ločeno in s katerim bo šele odločeno o dopustitvi (nove) revizije.
povrnitev nepremoženjske škode – objektivna odgovornost države – poškodba med vojaško vajo – skok s padalom – poklicni vojak - prosta dokazna ocena
Četudi drži, da je tožnik bil oziroma bi moral biti kot pripadnik specialne vojaške enote usposobljen za delovanje v izjemnih razmerah ter položajih, ni mogoče mimo dejstev, da je bil obenem popoln padalski začetnik, ki dotlej še nikoli ni skočil s padalom in ki je, potem ko je napravil začetniško napako (prezgodaj je opravil zadnji zavoj pred pristankom), v celoti sledil navodilom, ki mu jih je po radijski zvezi neposredno dajal padalski inštruktor. Z napakami, ne prav premišljenimi odločitvami itn. je pač, ko gre za začetnika, vselej treba računati. Zato, kadar se zgodijo, ti običajni in predvidljivi lapsusi bremenijo objektivno odgovornega.
dovoljenost revizije – gospodarski spor – podjetnik posameznik – pridobitna dejavnost – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – zavrženje revizije
Izkazan je obstoj subjektivnega in objektivnega elementa za opredelitev gospodarskega spora v smislu 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Pravno razmerje med pravdnima strankama izvira iz toženčeve pridobitne dejavnosti, saj je v zvezi z nakupom prikolice za opravljanje prevozov, toženec pa se je ukvarjal z avtoprevozništvom. Oba pogodbenika sta bila v času sklenitve cesijske in tako imenovane kreditne pogodbe samostojna podjetnika posameznika. Okoliščina, da toženec v času vložitve tožbe ni bil več samostojni podjetnik posameznik, kot zatrjuje tožnik v tožbi, narave njunega spora ne spreminja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0014171
ZOR člen 108. ZSR člen 10, 40. SZ čeln 117.
prodajna pogodba za hišniško stanovanje – ničnost pogodbe – povrnitev premoženjske škode – odgovornost tistega, ki je kriv za ničnost pogodbe - poznavanje prava
Nepoznavanje prava bremeni tisto stranko, ki bi ga morala poznati (načelo ignorantia iuris nocet).
objava popravka – odklonilni razlog – vsebina popravka – mnenje – trditve o dejstvih
Popravek, ki je kombinacija zanikanja mnenjske navedbe in trditev o dejstvih, na katerih to mnenje temelji, in zanikanja pavšalne mnenjske navedbe, ki ni podkrepljena s podatki o dejstvih, ter kratke trditve o zakonitem delovanju tožnika, ustreza standardu popravka v širšem smislu iz četrtega odstavka 26. člena ZMed, saj bistveno dopolnjuje jedro sporočila iz prispevka.
oblikovalna tožba - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Določba 133. člena ZOR o razvezi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin priznava pogodbeniku izpodbojno upravičenje, to pa se uveljavlja z oblikovalno tožbo oziroma s konstitutivnim zahtevkom.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Kratkotrajnost in časovna oddaljenost zaposlitve toženčeve hčere pri Okrajnem sodišču ... ter očitno nizka stopnja njenih kontaktov s sodniki, ki na njem opravljajo sodniško funkcijo, po prepričanju Vrhovnega sodišča ne morejo predstavljati razloga, ki bi bil dovolj tehten, da bi utemeljeval delegacijo pristojnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014228
OZ člen 41, 41/2, 94, 96, 319, 319/1. ZPP člen 339, 339/2-4, 482, 482/1-1.
omejena poslovna sposobnost – razveljavitev pogodbe – odpust dolga – odplačen odpust dolga – pogojen odpust dolga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stvarna pristojnost – gospodarski spor
Toženec je bil v času sklepanja pogodbe o prodaji poslovnega deleža polno poslovno sposoben, zato je neutemeljen njegov nasprotni tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe.
Tožeča stranka se je v pogodbi zavezala, da bo za toženčevo opustitev konkurenčnega delovanja za dve leti tožencu odpisala dolg iz naslova več posojil, v primeru kršitve toženčeve prevzete obveze pa ne. Gre za odplačen in pogojen odpust dolga. Ker dogovorjeni pogoj ni bil izpolnjen, odpust dolga ni začel učinkovati in mora toženec posojila vrniti.
Gospodarski oddelek vsakega okrožnega sodišča ni sodišče druge vrste v smislu uveljavljane procesne kršitve, v obravnavani zadevi pa tudi ne gre za gospodarski spor.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005625
ZKP člen 371, 371/1-5, 372, 372-4. KZ-1 člen 54, 204, 204/1, 204/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja – tatvina – stvar majhne vrednosti - tatvina registrskih tablic
Če si storilec prilasti premične stvari, katerih vrednost ni njihova osnova, ampak obsegajo kakšno pravico, gre za temeljno obliko kaznivega dejanja tatvine.
Tudi pri pravnih osebah je treba za vročanje pisanj iz prvega odstavka 142. člena ZPP uporabiti določbo tretjega odstavka 142. člena ZPP, ki v zvezi z osebno vročitvijo, če se naslovnik ne najde tam, kjer naj bi se mu pisanje vročilo, predvideva vročitev sporočila o prispelem sodnem pisanju.
Zgolj dejstvo, da še niso bili najdeni vsi predmeti, uporabljeni ob storitvi kaznivega dejanja, zaslišane neznane osebe in da še ni odkrit kraj, na katerem naj bi bila skrita protipravno pridobljena premoženjska korist, ne zadošča za sklepanje o obstoju upravičene bojazni, da bi osumljenec na prostosti uničil zanj obremenilne dokaze in vplival na obremenilne priče ali sostorilce.
Ker je toženka predmete zapuščine odsvojila, je treba upoštevati načelo realne subrogacije, skladno s katerim postane del zapuščinskega premoženja vse, kar je posestnik zapuščine pridobil z odsvojitvijo predmetov.
Obseg dajatvenega zahtevka je odvisen od tega, ali je bila toženka dobroverni ali nedobroverni posestnik kupnine. V dobri veri je, če ni vedela ali ni mogla vedeti, da ji zapuščinski predmet ne pripada kot dediču. Nedobrovernost mora dokazati tožnica, saj velja domneva, da je posest dobroverna. V vsakem primeru pa postane dobroverni posestnik zapuščine nedobroveren v trenutku, ko mu je vročena dediščinska tožba.
povrnitev nepremoženjske škode – razžalitev dobrega imena in časti – svoboda izražanja – kolizija ustavnih pravic - kolizija osebnostnih pravic in svobode izražanja – nedopusten poseg v čast in dobro ime
Neresničnost navedbe, da je bil tožnik soustanovitelj družbe I. d. o. o., sama zase še ne pomeni, da je žaljiva, pravilna pa je tudi presoja, da omemba tožnika v tej zvezi niti v kontekstu celotnega prispevka, ki je obravnavalo temo v interesu javnosti in v katerem sporne omembe tožnika ni mogoče povezati z ravnanji, ki so pripisane drugim osebam, navedenim v prispevku, ne predstavlja nedopustnega posega v njegovo čast in dobro ime.
ZGD člen 394, 394/2, 398, 398/1, 398/2, 456. ZGD-1 člen 425, 425/2, 429, 429/1, 429/2, 522. ZPP člen 205, 208, 208/1.
prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo po skrajšanem postopku – uveljavitev terjatve zoper družbenika – materialni prekluzivni rok – začetek teka roka – objava vpisa izbrisa družbe iz sodnega registra – prekinitev in nadaljevanje pravde
Začetek teka prekluzivnega roka iz drugega odstavka 394. člena ZGD je vezan na objavo vpisa izbrisa družbe iz sodnega registra in ne na objavo vpisa sklepa o izbrisu družbe.
Za zadostitev zakonskemu standardu uveljavljanja terjatve iz drugega odstavka 394. člena ZGD zadošča že tožnikov predlog sodišču, da družbenika izbrisane družbe povabi v postopek. Na kakšen način to stori, ni toliko pomembno. Bistveno je, da v tej smeri aktivno ravna in da nadaljevanje postopka zoper konkretnega družbenika predlaga oziroma zahteva znotraj enoletnega prekluzivnega roka.
Pojem varnosti ljudi, katere ogrozitev je razlog za poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode, se ne omejuje zgolj na ogrožanje življenja in integritete posameznika, ampak vključuje zdravje posameznika ali zdravje skupnosti, prav tako pa tudi varstvo premoženja posameznika ali skupnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – zakonska zveza sodnika pristojnega sodišča in stranke v postopku
Zakonska zveza med sodnico sodišča, ki je pristojno za odločanje, in eno od strank tega postopka, lahko povzroči vtis pristranskosti sodišča, zato so podani tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča
Posplošene zahteve, da v zadevi odločata nepristranski sodišči prve in druge stopnje, ki implicira dosedanjo pristranskost pri vodenju postopka in odločanju, ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.
Za odreditev pripora iz razloga koluzijske nevarnosti mora biti ta izkazana s konkretnimi dejstvi ali okoliščinami, ki dajejo realno podlago za sklepanje, da bo obdolženec skril ali uničil sledove kaznivega dejanja in na tak način oviral potek kazenskega postopka.
Zgolj drugačna pravna opredelitev kaznivega dejanja, ki se očita obdolžencu (goljufija namesto organiziranja denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo), ob nespremenjenem obsegu kriminalne količine nima vpliva na presojo v zvezi z odreditvijo pripora.