NEPRAVDNO PRAVO – POPRAVA KRIVIC – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS0014235
ZDen člen 8, 8/1, 8/2, 44, 44/1, 85, 85/2. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 4, 5, 5/3, 6, 6/1, 26. ZIKS člen 145, 145/1, 145/3. ZIKS-G člen 2, 3.
razveljavitev kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja – vrednost premoženja – neto aktiva podjetja - višina odškodnine – dolgotrajnost sodnega postopka in višina odškodnine – spremembe ZIKS
Merila za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja določa Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja . Navodila predvidevajo ugotavljanje vrednosti po metodi neto aktive, torej tako, da se od vrednosti sredstev odštejejo obveznosti, le v zvezi s podržavljenimi podjetji (prvi in drugi odstavek 8. člena Navodil). Tudi sodna praksa (ki se je doslej ukvarjala predvsem z obratnim vprašanjem: ali terjatve podjetja predstavljajo njegovo premoženje) je glede tega vprašanja enotna: ko gre za vračanje podjetja, je treba ugotoviti njegovo neto aktivo.
Ker je bila sodba sodišča prve stopnje, v zvezi s katero je vložena revizija, izdana po uveljavitvi ZPP-D, se za presojo o dovoljenosti revizije uporabljajo določbe spremenjenega zakona ne glede na to, da je bila prva sodba, ki je bila kasneje razveljavljena, izdana pred uveljavitvijo novele.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – odvetnik z območja pristojnega sodišča kot stranka postopka – manjše sodišče
Okoliščina, da je stranka v postopku, ki teče pred manjšim stvarno in krajevno pristojnim okrajnim sodiščem, odvetnik, ki na tem sodišču dnevno zastopa stranke, v postopku pa je predlagano njegovo zaslišanje in zaslišanje njegovih sodelavcev iz odvetniške pisarne, ni razlog za delegacijo pristojnosti.
ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-14.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo
Za kazensko odgovornost storilca po Zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo ni zadostovala ugotovitev enega ali več ravnanj, opredeljenih v 3. členu tega zakona, temveč je bilo potrebno ugotoviti tudi namen, predpisan v 2. členu zakona.
denacionalizacija – upravičenci do denacionalizacije – pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - darilna pogodba – napake volje - prevara – obljuba socialne pomoči – dovoljenost revizije
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da sta predlagateljica in njena mati s tedanjimi državnimi organi darilno pogodbo sklenili zaradi obljube, da bo mati predlagateljice upravičena do socialne pomoči, katera pa ji po sklenitvi pogodbe ni bila dodeljena, je pravilna presoja sodišč druge in prve stopnje, da je bila v konkretnem primeru podana prevara v smislu 5. člena Zden.
Sodna praksa vrhovnega sodišča o zastavljenih vprašanjih obstaja (učinki odločbe APPNI, možnost udeležbe v upravnem postopku, trajne vloge delavcev) in je v skladu z odločitvami sodišč druge in prve stopnje v tej zadevi.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – izvedenec – dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga – dokazi pomembni za odločitev
Sodišče izvede tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev. S pomočjo dokazov ugotovi odločilna dejstva, ki tvorijo dejansko stanje, to pa je podlaga za razsojo. Odločanje, ali so dokazi pomembni ali ne, spada torej na področje ugotavljanja dejanskega stanja. Kršitev drugega odstavka 287. člena ZPP bi bila kot bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana le v primeru, če sodišče ne bi navedlo razlogov, zakaj je predlagani dokaz z novim izvedencem zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0014170
ZZK člen 243.
izbrisna tožba - razveljavitev pogodbe
Revident spregleda, da je bila sodba Višjega sodišča v Kopru Cp 105/2000 z dne 6. 9. 2000 razveljavljena in da je Višje sodišče v Kopru v ponovljenem postopku 27. 11. 2001 izdalo odločbo I Cp 671/2001, v kateri je pritožbo tožnice (pravne prednice sedanjih revidentov) zavrnilo.
dovoljenost revizije – navedena vrednost spora(punctum) – pravica ni izražena v denarni vrednosti – obnova postopka plačila trošarine – pomembno pravno vprašanje – brez vprašanja
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Spor o dovoljenosti obnove postopka ni spor, v katerem je pravica izražena v denarni vrednosti, zato navedba punctuma v uvodu revizije ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
S pavšalno navedbo odločitve o pomembnem pravnem vprašanju kot podlagi za dovoljenost revizije ni izpolnjeno trditveno in dokazno breme o izkazanosti pogojev za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
vračilo davka – zamudne obresti – obrestna mera – kasnejši zakon - prehodne določbe – dovoljena revizija – jezikovna razlaga zakona – vračanje neutemeljeno plačanih davčnih dajatev – neobrestovana vrnitev neupravičeno odmerjenih zamudnih obresti – zmotna uporaba materialnega prava
Revident meni, da gre pri določbah vsakokratnega zakona o davčnem postopku, ki urejajo vprašanje obrestne mere zamudnih obresti, za materialnopravne določbe, v katere procesni zakon (ZDavP-2) ne more retroaktivno poseči in zato uporaba 96. člena na podlagi tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 v njegovem primeru ni dopustna. Vrhovno sodišče se sicer strinja, da jezikovna razlaga določbe tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 lahko pripelje do stališča, ki ga zagovarja revident. Toda jezikovna razlaga te določbe ni ustrezna, kajti ni pravnosistemskega razloga, da se v zadevah, o katerih se v času veljavnosti ZDavP-2 ponovno odloča (tretji odstavek 418. člena), določbe tega zakona ne bi uporabljale enako kot v primerih, ko se v postopku, v katerem pred uveljavitvijo zakona še ni bilo odločeno (prvi odstavek istega člena).
postopek za izdajo kaznovalnega naloga - odločba o kazenski sankciji – stranska denarna kazen – odpustitev kazni
Strinjanje s predlogom tožilca pomeni strinjanje ne le z opisom in pravno opredelitvijo kaznivega dejanja, ampak tudi s predlagano sankcijo, v tem delu mora biti vsebina kaznovalnega naloga vselej povsem enaka tožilčevemu predlogu za izrek kazenske sankcije.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 89. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1. ZUP člen 260, 260/9, 263, 267.
dovoljenost revizije – obnova postopka – upravičena oseba za vložitev predloga – pomembno pravno vprašanje – ni pomembno po vsebini zadeve
Trditveno in dokazno breme glede dovoljenosti revizije je na revidentu.
Pomembno pravno vprašanje mora biti konkretno in natančno navedeno, kar v tem primeru ni, mora pa biti pomembno za odločitev v revizijski zadevi. To pa v tem primeru, kolikor se sploh da razbrati, za katero pravno vprašanje naj bi šlo, ni izpolnjeno.
Kadar gre za gradbeno dovoljenje oziroma obnovo postopka, ki se je končal z izdajo gradbenega dovoljenja, ne gre za odločanje o pravici oziroma obveznosti, izraženi v denarni vrednosti.
ZKP člen 92, 92/2-1. ZKP-I. Pravilnik o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v pravdnem postopku. Pravilnik o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v kazenskem postopku.
Sodišče, ki je stroške pooblaščenega vročevalca štelo med stroške kazenskega postopka, saj mu je priznalo povrnitev priglašenih potnih stroškov, s tem, ko mu ni priznalo tudi nagrade za osebno vročitev, ki ni bila uspešna, ni kršilo 1. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.
ZKP člen 160, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2. KZ člen 145.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - odločilna dejstva – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – ogrožanje varnosti – zakonski znaki kaznivega dejanja – odvzem prostosti zasačeni osebi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Grožnja z ubojem, ki jo je obsojenec izrekel oškodovancu, ne more predstavljati sile, potrebne za odvzem prostosti oz. preprečitev bega pri kaznivem dejanju zasačene osebe (160. člen ZKP).
Ker je bil odnos med tožnico in prvotoženko ob sklenitvi pogodbe primerljiv z odnosom, kakršnega sta gojili ob smrti tožničinega sina oziroma prvotoženkinega moža, in da tožnica odklanja izvrševanje obveznosti s strani prvotoženke, je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da tožbene navedbe ne utemeljujejo zahtevka za razvezo pogodbe.
Niti ZVL niti ZVDZ ne določata, da morajo invalidi glasovati na volišču, ki ga je volilna komisija določila kot volišče, dostopno invalidom (prvi odstavek 79. a člena ZVDZ). Z določitvijo takšnega volišča torej volilna komisija le omogoča invalidom, da glasujejo na volišču, ki je za njih prilagojeno, ne omejuje pa jim glasovanja le na to volišče.
ZIZ člen 15, 100, 100/1, 128, 128/1. ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - prebivališče dolžnika - izvršba na denarna sredstva
Za odločitev o krajevno pristojnem sodišču za izvršbo na dolžnikova denarna sredstva je odločilna navedba o dolžnikovem prebivališču v predlogu za izvršbo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005642
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ-1 člen 54. URS člen 14.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotja v razlogih – kršitev kazenskega zakona – nadaljevano kaznivo dejanje – načelo enakosti
Ker gre pri konstrukciji nadaljevanega kaznivega dejanja za fikcijo, da je bilo storjeno le eno kaznivo dejanje, mora biti njena uporaba, da ne bi privedla do neupravičenega privilegiranja storilcev kaznivih dejanj, nujno zadržana in skladna s kriminalnopolitičnimi izhodišči.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014227
ZD člen 28, 28/5, 41. ODZ paragraf 956. ZOR člen 74, 74/2, 388.
dopuščena revizija - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev darila - darilna pogodba za primer smrti - trenutek sklenitve pogodbe - trenutek prehoda premoženja - učinek izjave dane v zapuščinskem postopku - pretrganje zastaranja
Za presojo, kdaj je bilo darilo dano, pri sklenitvi darilne pogodbe za primer smrti, je relevanten trenutek prehoda premoženja in ne trenutek sklenitve same pogodbe.
Volilojemnik dobi pravico proti dediču v trenutku zapustnikove smrti in ne v trenutku, ko oporočitelj napravi oporoko, s katero mu volilo nakloni. Zato tudi ni razloga, da bi darilo na podlagi darilne pogodbe za primer smrti in relevanten trenutek, kdaj je darilo prejeto, obravnavali drugače.
Iz narave darilne pogodbe za primer smrti izhaja, da je bistvo, da se mora izpolniti šele po darovalčevi smrti in ne ob sklenitvi pogodbe.
Za presojo pravice nujnega dediča (tožnice) na vrnitev darila zato ni odločilen čas podpisa takšne darilne pogodbe in je ta primer treba obravnavati enako kot primer, ko je bilo darilo dano v zadnjem letu darovalčevega življenja (peti odstavek 28. člena ZD).
Pretrganje zastaranja iz 41. člena ZD učinkuje tudi za osebe, ki niso zakoniti dediči in so „druge osebe“ v smislu petega odstavka 28. člena ZD ter niso sodelovali v zapuščinskem postopku.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOR člen 376.
dopuščena revizija - zastaranje odškodninske terjatve – odškodnina za premoženjsko škodo – začetek teka zastaranja
Revizija se dopusti glede vprašanja začetka teka zastaranja odškodninske terjatve za premoženjsko škodo (manjvrednost nepremičnine), nastalo zaradi imisij.