ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZUP člen 142, 142/1, 142/2, 260, 260-9.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – obnova upravnega postopka - spor izražen v denarni vrednosti – odstop od sodne prakse – stranski udeleženec – zahteva za vstop v postopek – različne dejanske in pravne okoliščine – zavrženje revizije
Obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja in njegove spremembe po 9. točki 260. člena ZUP ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo ni odstopilo od sodne prakse Vrhovnega sodišča, zato revizija iz tega razloga ni dovoljena.
pravočasnost pritožbe – napačen pravni pouk – pritožba vložena po zavrženju pritožbe na Ustavnem sodišču – zamujen rok za vrnitev v prejšnje stanje
Glede na okoliščine primera obravnavane zadeve, ko so pritožniki zaradi napačnega pouka o pravnem sredstvu na izpodbijani sodbi in sklepu sodišča prve stopnje vložili ustavno pritožbo namesto redno pravno sredstvo po ZUS-1 in je Ustavno sodišče s sklepom njihovo ustavno pritožbo zaradi neizčrpanja pravnih sredstev zavrglo, ne da bi jim določilo nov rok za vložitev pritožbe, takšnega položaja pa posebej ne ureja noben zakon, bi morali pritožniki, če bi hoteli doseči obravnavo naknadno vložene pritožbe, njeno pravočasnost uveljavljati preko vrnitve v prejšnje stanje (24. člen ZUS-1), česar pa niso storili.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – zahteva zoper odločitev o stroških postopka
Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče doseči spremembe odločitve o stroških postopka, o katerih je bilo odločeno s pravnomočno sodbo, ki se z zahtevo ne izpodbija.
mednarodna zaščita – redni postopek – diskriminacija Romov - preganjanje – poročila o informacijah v izvorni državi
Ker dejanja zoper tožnika ne dosegajo standarda preganjanja iz 26. člena ZMZ, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite.
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 12, 13, 13/1. ZUS-1 člen 22, 22/1, 75, 75/2. ZPP člen 339, 339/2-14.
dostop do informacij javnega značaja – oprostitev plačila sodnih taks – ponoven predlog – razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev pravil postopka
Če sodišče pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ne navede, na katero taksno obveznost se odločitev nanaša, in njene višine, sklep nima vseh razlogov o odločilnih dejstvih. S tem je podana kršitev pravil postopka iz tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, zaradi razloga iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – obrazložitev sodbe - zagovor obdolženca – dokazna ocena – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Zagovor obdolženca oziroma izjava, da se dejanja ne spominja, ni protislovni dokaz v smislu sedmega odstavka 364. člena ZKP, v zvezi s katerim bi bilo sodišče v obrazložitvi sodbe dolžno opraviti presojo.
Sodišče ob preizkusu pritožbe zoper sklep po uradni dolžnosti pazi le, ali je bilo sodišče prve stopnje stvarno pristojno za sklep oziroma ali je sklep izdal upravičeni organ.
ZPIZVZ člen 6, 7, 9, 25. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
predčasna vojaška pokojnina - zavrženje predloga za ponovno odmero – pravnomočna odločba
Kadar gre za procesno odločitev o zavrženju zahteve, do uporabe materialnega prava pri odločitvi sploh ne pride. Vsebina, to je pravica o kateri naj bi na zahtevo tožnika odločila tožena stranka, je pomembna le v zvezi s presojo, ali gre res za zadevo, v kateri je bilo že pravnomočno odločeno oziroma, ali je morda prišlo do spremembe dejanskega stanja ali pravne podlage za odločitev o pravici tožnika. Torej le glede presoje, ali so bili izpolnjeni pogoji za izpodbijano odločitev tožene stranke o zavrženju zahteve tožnika.
letna delovna uspešnost - aneks k pogodbi o zaposlitvi – podlaga za določitev bonusa
Pogodba o zaposlitvi ni neposredna podlaga za izplačilo bonusa (letne delovne uspešnosti). Predpogoj za to je določitev ciljev, ki jih bo tožnik v posameznem letu uresničeval ter merilih in pogojih za doseganje (teh) ciljev. Pogodba o zaposlitvi predvideva, da naj bi se o tem stranki dogovorili z vsakoletnim aneksom. Če takega aneksa ni, podlage za ugotavljanje elementov za določitev bonusa in njegove višine na način, kot je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi, sploh ni.
odškodninska odgovornost delodajalca – nepremoženjska škoda - začetek teka zastaralnega roka - nezakonita razrešitev – čakanje na delo
Za začetek teka objektivnega zastaralnega roka je odločilen trenutek nastanka škode, ne pa pravnomočnost odločitve o odškodninskem temelju, v obravnavanem primeru torej o nezakonitosti razrešitve in nezakonitosti sklepov o čakanju na delo.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-4, 125, 125/4, 177. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - seznanitev z oceno - pisna obdolžitev - zagovor - rok za odpoved
Od delavca ni mogoče pričakovati, da svoj zagovor poda že istega dne, ko mu je vročena pisna obdolžitev oziroma negativna ocena poskusnega dela, saj mora imeti, če se želi učinkovito zagovarjati, na razpolago dovolj časa za pripravo. Tožena stranka tožniku le-tega ni zagotovila, s čimer mu je odvzela vsebinsko možnost zagovora.
Gre za čisti premoženjski (socialni) spor: ni namreč sporna pravica tožnice do nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni, temveč zgolj višina tega nadomestila in še to le glede zneska, ki naj bi ga tožena stranka povrnila delodajalcu. Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 40.000,00 EUR, revizija ni dovoljena.
ZPP člen 224, 224/3, 339, 339/1. ZPIZ-1 člen 94, 158.
invalid III. kategorije – zdravniško spričevalo – neresnično ugotovljena dejstva - pravica do premestitve - nadomestilo za invalidnost - začetek izplačevanja
Sodišče toženi stranki ni odreklo pravice dokazovanja domnevno neresnično ugotovljenih dejstev v zdravniškem spričevalu, saj je prav s tem namenom opravilo obravnavo, na kateri je zaslišalo sodno izvedenko.
Pogoj za začetek izplačevanja nadomestila za invalidnost je zaposlitev na drugem delovnem mestu.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje predloga - vsebina revizije – navedba revizijskih razlogov
Ker revizija v zvezi s sodbo o zavrnitvi zahtevka za odpravo sklepa tožene stranke o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje nima nobenih razlogov, jo je Vrhovno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – prebivališče – neresnični podatki – stroški prevoza na delo – rok za pripravo na zagovor – navzočnost odvetnika – seznanitev z dokazi
Vrhovno sodišče je razvilo ustaljeno sodno prakso, po kateri je glede na to, da ZDR (Ur. l. RS, št. 42/02) ne določa minimalnega časa za pripravo zagovora, treba presojati glede na okoliščine konkretnega primera, ali je bil delavcu zagovor omogočen.
ZDR niti uspešne priprave na zagovor niti podaje zagovora ne pogojuje s tem, da bi si moral delavec pri tem zagotoviti pomoč odvetnika.
Tožnik je posredoval toženi stranki lažne podatke o dejanskem prebivališču. S tem jo je tudi oškodoval, saj mu je ta obračunavala in izplačevala višje stroške prevoza na delo in iz dela, kot bi mu sicer pripadali. S svojim ravnanjem je kršil tako določila pogodbe o zaposlitvi (glede na 6. točko 14. člena se je dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki materialno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca; v 29. členu je izjavil, da so podatki, ki jih posreduje delodajalcu za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, resnični) kot tudi določili 34. člena ZDR o obveznosti obveščanja in 35. člena ZDR o prepovedi škodljivega ravnanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca – napaka volje – grožnja s policijo – skrajšanje odpovednega roka
„Grožnja“ s policijo v danih okoliščinah ne predstavlja pravno relevantnega dejstva, ki bi lahko vplivalo na presojo tožničine svobodne volje.
Za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi gre, kadar pogodbena stranka odpove pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom, ki ga določa zakon ali pogodba o zaposlitvi. Tožnica je v odpovedi izjavila, da prekinja delovno razmerje pred potekom pogodbeno določenega odpovednega roka, vendar to ne vpliva na veljavnost odpovedi. Gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani tožnice in za implicitno vsebovan predlog za sporazum o skrajšanju odpovednega roka. Tak predlog je tožena stranka sprejela.
Tožena stranka je nezakonito ravnala v zmotnem prepričanju, da tožnici v okviru opisa del in nalog, v katerem so tudi „druga dela po potrebi“, lahko odredi delo blagajničarke. Opisu del in nalog je dala drugačen pomen, kot ga je ugotovilo sodišče. Ni torej ravnala arbitrarno ali samovoljno, ampak nezakonito, ker je tožnico razporedila na napačen način. Takšna napačna presoja pa ne pomeni protipravnega ravnanja, ki bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost tožene stranke.
ZPIZ-1 člen 407. TZDR člen 46. ZMRDZD člen 27. ZDR (1977) člen 78, 79, 80, 82.
odmera pokojnine – pokojninska osnova – opravljanje zimske službe - nadure – delo preko polnega delovnega časa – posebni delovni pogoj
Plača, ki je bila izplačana za delo preko polnega delovnega časa, se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot posebni delovni pogoj. Ta pogoj v obravnavani zadevi ni bil izpolnjen, saj je bilo opravljanje dela preko polnega delovnega časa pri tožnikovem delodajalcu v letih od 1970 do 1984 vsakdanja, utečena praksa in posledica nezadostnega števila tovornih vozil in tudi voznikov. Okoliščine, v katerih se je delo opravljalo, zato niso bile izjemne in nepričakovane.