Revident ne more uspeti s tem, ko zatrjuje, da ni vedel, da tožena stranka ni lastnik zemljišč, ki so bila predmet izvensodne poravnave. Poznavanje razlogov, zakaj nasprotna pogodbena stranka ne izpolni pogodbe, ne vpliva na začetek zastaranja kondikcijskih zahtevkov. Zastaranje nastopi, ko preteče z zakonom določen čas, v katerem bi upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti (drugi odstavek 360. člena ZOR). Revidentu je zemljiška knjiga omogočala, da bi lahko ob vsakem času poznal lastniška razmerja na spornih zemljiščih, ki jih omenja.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2005604
ZP-1 člen 47, 143, 202.
postopek o prekršku – stroški postopka – izdatki za hrambo odvzetega predmeta – izvrševanje
Izdatki za hrambo odvzetega avtomobila po pravnomočnosti sodbe niso več strošek postopka o prekršku, temveč gre za izdatke, zvezane z izvršitvijo sankcije.
ZPre-1 člen 75, 75/2. ZPre-1B člen 6. ZTFI člen 551, 551/1, 551/2. ZGD-1 člen 529, 529/2, 530, 530/2.
prevzemi - prepoved usklajenega delovanja - koncernsko povezane družbe - obveznost dati prevzemno ponudbo - začetek veljavnosti ZPre - 1 za konkretno družboo
Prepoved usklajenega delovanja predstavlja zapisano pravilo, ki ga je treba razlagati elastično, vendar enoznačno. V nasprotnem primeru bi namreč izgubilo naravo in moč predpisa: na podlagi pravila ne bi bilo mogoče zahtevati določenega ravnanja.
Vrhovno sodišče kot pravilno sprejema razlago Agencije, da »so se za družbo in za njene delničarje začele uporabljati določbe ZPre-1 šele z novelo Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 68/08 – ZPre-1B), ki je stopila v veljavo 9. 7. 2008. To pa pomeni, da so lahko delničarji v družbi pred tem datumom pridobili deleže glasovalnih pravic, ki so višji od 25-odstotkov, pa zanje ni nastopila obveznost izstavitve prevzemne ponudbe. Ta obveznost bi zanje nastopila šele, ko bi se delež glasovalnih pravic, skladno s 6. členom ZPre-1B, povečal (s pridobitvijo vrednostnih papirjev, ki se upoštevajo pri določanju deleža glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1). Iz dejanskih ugotovitev Agencije namreč izhaja, da se krogu oseb, ki delujejo usklajeno od januarja 2007, delež glasovalnih pravic v družbi ni povečal, saj »nihče od navedenih oseb ni pridobil nobene nove glasovalne pravice v družbi (razvidno iz podatkov KDD).
BANČNO JAVNO PRAVO – TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – UPRAVNI SPOR
VS4001736
ZBan-1 člen 66, 66/1-1, 70. ZTFI člen 157. ZUS-1 člen 42, 42/1.
nadzor nad poslovanjem borznoposredniške družbe – odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika - opustitev kontrolne dolžnosti članic uprave borznoposredniške družbe – opomin – pravni interes za tožbo – združitev postopkov
Ne glede na to da borznoposredniška družba več ne opravlja investicijskih storitev in poslov (izvrševanja naročil strank), je po oceni Vrhovnega sodišča podan pravni interes tožnic na odpravi izpodbijane odločbe. Tožnici namreč nimata druge pravne poti (ki bi izključevala vloženo tožbo) za odpravo očitka, da sta opustili kontrolno dolžnost, oziroma očitka, da pri izpolnjevanju svojih dolžnosti nista ravnali s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja borznoposredniške družbe.
zavarovalni nadzor - osnovni kapital zavarovalnice - vezanost osnovnega kapitala na zajamčeni kapital - razlika med zavarovalno delniško družbo in družbo za vzajemno zavarovanje
Osnovni kapital je le na začetku (ob ustanovitvi) enak premoženju družbe, s tem, da se ne sme zmanjšati pod najnižji znesek, ki ga ZGD predpisuje za kapitalske družbe (tako tudi za delniško družbo). V nadaljevanju (s poslovanjem) pa se premoženje družbe v razmerju do osnovnega kapitala spreminja. Razlog za določitev najnižjega zneska osnovnega kapitala je »v zagotovitvi najmanj tolikšnega osnovnega kapitala, kot je razumno potreben za začetek opravljanja pridobitne dejavnosti v tej pravnoorganizacijski obliki, da bi bila zagotovljena vsaj minimalna ekonomska varnost v pričakovanju izpolnitve obveznosti d. d. do njenih morebitnih upnikov«.
»Osnovni kapital delniške družbe se v času njenega delovanja bodisi povečuje bodisi zmanjšuje, kar je odvisno od več dejavnikov (od rezultatov poslovanja družbe, razvojnih načrtov, poslovnih odločitev in drugega).« »Zvišanje kapitala delniške družbe v normalnem primeru narekuje dejanska potreba po povečanem kapitalu, zlasti če gre za pomembno povečanje ali razširitev podjetja.« Povečanje osnovnega kapitala lahko narekuje tudi potreba po sanaciji družbe ali potreba po dodatnih sredstvih zaradi podjetniške aktivnosti. »Odločitev o spremembi osnovnega kapitala delniške družbe [namreč] ni vedno v popolni dispoziciji delniške družbe, temveč je včasih nujna posledica določenega dejstva.«
Ker se premoženje delniške družbe spreminja, bodisi povečuje bodisi zmanjšuje, kar se konkretno ugotavlja na določen dan, ko se sestavi bilanca stanja, se takrat tudi preveri, ali najnižji znesek osnovnega kapitala zavarovalne delniške družbe dosega zajamčeni kapital. Če ga ne dosega, je treba osnovni kapital realno (z vložki) povečati zaradi »varova[nja] interes[ov] bodočih upnikov in drugih tretjih oseb, ki poslujejo z družbo, kajti zagotoviti je treba dejansko realno povečanje premoženja v obsegu, v katerem se povečuje osnovni kapital«.
Družba za vzajemno zavarovanje (za razliko od delniške družbe) v matičnem (korporacijskem) zakonu (ZGD-1) ni urejena kot posebna pravnoorganizacijska oblika, zaradi česar je bilo treba njeno celotno korporacijskopravno strukturo urediti v ZZavar (36.-64. členu). Razlika med njima pa je v tem, da družba za vzajemno zavarovanje nima osnovnega kapitala, temveč ustanovni kapital, ki ga mora ob ustanovitvi družbe oblikovati za kritje stroškov ustanovitve ter kritje organizacijskih in drugih stroškov, povezanih z začetkom njenega poslovanja.
Dejstvo, da Direktivi (o neživljenjskem in življenjskem zavarovanju) ne določata, da je osnovni kapital najmanj enak zajamčenemu kapitalu, ne pomeni, da določba ZZavar nasprotuje namenu, zasledovanemu z Direktivama. Dejstvo, da Direktivi izrecno določata, kaj se všteva v zajamčeni kapital, ne pomeni nujno, da osnovni kapital ne more biti najmanj enak zajamčenemu kapitalu. Direktiva o neživljenjskem zavarovanju namreč navaja minimalne standarde za zahtevano kapitalsko ustreznost, medtem ko lahko matična država članica določi strožja pravila za zavarovalnice; Direktiva o življenjskem zavarovanju pa navaja minimalna merila za zahteve glede minimalnega kapitala, medtem ko lahko domača država članica določi strožja pravila za zavarovalnice.
začasna odredba – težko popravljiva škoda – omejevanje konkurence - nadomestila za uporabo avtorskih glasbenih del – kriteriji za vplačila v promocijski sklad
zavarovalni nadzor – dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - zavrženje tožbe – zahteva za izdajo ugotovitvene odločbe na podlagi formalno pravnomočne (zavrnilne) odločbe
Zadeve, v katerih odloča Agencija, so specifične in se po svoji pravni naravi razlikujejo od drugih (praviloma) upravnih zadev. Gre za zadeve v postopku nadzora, ki ga opravlja Agencija. Vendar pa Agencija pri odločanju v posamičnih zadevah v skladu z drugim odstavkom 266. člena ZZavar uporablja določbe ZUP. Tako je pravilno uporabila 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, ko je z izpodbijanim sklepom zavrgla drugo tožbo tožnice, saj je bila izdana zavrnilna odločba o njeni prvi tožbi, pa se dejansko niti pravno stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - protispisnost - pravice obrambe – izločitev izvedenca – rok za zahtevo za izločitev – opis kaznivega dejanja – sprememba opisa
Le če bi bila izločitev izvedenke zahtevana in bi jo sodišče zavrnilo, bi lahko Vrhovno sodišče v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti presojalo, ali gre za določeni izločitveni razlog, ali je sodišče kršilo določbe kazenskega postopka o izločitvi izvedenke in ali je ta kršitev vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe.
URS člen 19, 134, 134/2. ZUS-1 člen 2, 3, 4, 73, 73/1, 83, 83/4.
sklep o odvzemu imunitete sodniku – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – subsidiarno sodno varstvo zaradi posega v človekove pravice – dovoljeno pravno sredstvo – pritožba ali revizija
Napačen pouk o pravnem sredstvu ne more vzpostaviti pravice do pravnega sredstva, ki ga stranka po zakonu nima.
ZInfP člen 10, 10/3. ZUS-1 člen 7, 7/1, 18, 32, 75, 76, 82, 82/1.
začasna odredba – več tožnikov v postopku – pravni interes - suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu – preuranjena začasna odredba
Dejstvo je, da je v obravnavani zadevi vložena tožba prvotožeče stranke, to je organa, ki je na podlagi izpodbijane odločbe tožene stranke dolžan posredovati v tej odločbi navedene dokumente. Glede na tretji odstavek 10. člena ZInfP pa to pomeni, da ima vložena tožba organa suspenzivni učinek že na podlagi navedene določbe ZInfP, kar tudi za pritožnico ni sporno. Zato je izvršitev odločbe tožene stranke zadržana že na tej podlagi oziroma na podlagi tožbe prvotožeče stranke, zato je predlagana začasna odredba (najmanj) preuranjena.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva in dokazi – kriva izpovedba - bistvene kršitve določb kazenskega postopka – ocena dokazov
Sodišče, ki odloča o zahtevi za obnovo postopka, presoja primernost novih dejstev in novih dokazov z vidika vplivanja na že izrečeno pravnomočno sodbo, ne ocenjuje pa njihove verodostojnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005652
ZKP člen 372. ZVCP-1 člen 27, 59. Pravilnik o dimenzijah, skupnih masah in osni obremenitvi vozil ter o osnovnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati naprave in oprema na vozilih v cestnem prometu.
kršitev kazenskega zakona –obstoj kaznivega dejanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - pravila cestnega prometa – sprememba smeri – naprave in oprema
Kršitev kazenskega zakona se praviloma lahko stori samo z odločitvijo v izreku sodbe, ne pa tudi z obrazložitvijo.
dovoljenost revizije – zelo hude posledice – priznanje izobraževanja za namen zaposlovanja – trditveno in dokazno breme
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka z navedbami, da zaradi odločitve tožene stranke ne more uveljaviti svoje pravice do zaposlitve, za katero se je izšolala, in da ji je zato nastala škoda zaradi izgube plač in zaradi izgubljene delovne dobe, ni izpolnila zahtevanega trditvenega in dokaznega bremena. Dejstvo, da tožena stranka ni izdala pozitivne odločbe na prvi stopnji, namreč revidentki ne omogoča, da izkoristi svoja znanja, pridobljena v sklopu izobraževanja in se zaposli v Republiki Sloveniji. Ni ji v celoti onemogočena zaposlitev in opravljanje dela. Tudi ni priložila nobenega dokaza, da bi bila kdaj zavrnjena pri zaposlitvi konkretno zaradi nepriznanja izobraževanja, niti da bi na kakšno konkretno delovno mesto kandidirala.
V obravnavani zadevi je predmet spora izpolnjevanje pogojev za status zaščitene kmetije, zato vprašanje pravilne uporabe določb 1. do 6. člena ZDKG ni pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve.
dovoljenost revizije – novo pooblastilo – datum pooblastila
V obravnavani zadevi je odvetnik vloženi reviziji sicer priložil pooblastilo za zastopanje, vendar pa po presoji Vrhovnega sodišča to ni novo v smislu ZPP, saj je na njem datum 27. 10. 2010, iz povratnice v spisu pa izhaja, da je odvetnik za tožečo stranko sodbo sodišča prve stopnje prejel 29. 11. 2010.
ZDen člen 64, 64/1. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – dolžnost materialnoprocesnega vodstva – pravočasnost zahteve za vrnitev premoženja – predlagalni postopek
Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato načeloma ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Glede na to, da je v obravnavani zadevi sporno vprašanje pravočasnosti zahteve za denacionalizacijo, torej same pravice do vrnitve, ter da se z izpodbijano odločbo tožene stranke odpravljena odločba prvostopenjskega upravnega organa nanaša na vrnitev premoženja v naravi, ne gre za zadevo, v kateri je pravica stranke izražena v denarni vrednosti.
Pravno vprašanje, ali ima organ v upravnem postopku dolžnost materialnoprocesnega vodstva, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve, v kateri je sicer sporna pravočasnost zahteve za vrnitev določenega premoženja v postopku denacionalizacije, če strankine pravočasne vloge, ki se nanašajo na vrnitev drugih nepremičnin, niso nepopolne oziroma v njih vsebovane zahteve niso nesklepčne.
Obsojenec je s potrdilom o oddaji poštne priporočene pošiljke izkazal, da je vlogo oz. njeno dopolnitev poslal pristojnemu sodišču. Šele če bi sodišče ugotovilo, da priporočena pošiljka, ki jo je obsojenec poslal, ne vsebuje dopolnitve, bi bilo mogoče sprejeti odločitev, da se obsojenčeva vloga zavrže kot nepopolna.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazni predlog - obseg preizkusa - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - umik dokaznega predloga
Glede na zagovornikovo izjavo, da „se glede na spremembo obtožbe le še pridružuje predlogu, ki ga je sedaj podala obdolženka, sicer pa več ne vztraja pri predlogih za izvedbo dokazov, katere je predlagal, pa morda še niso bili izvršeni“, je sodišče druge stopnje logično zaključilo, da je zagovornik dokazne predloge umaknil.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – zahteva zoper odločitev o stroških postopka
Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče doseči spremembe odločitve o stroških postopka, o katerih je bilo odločeno s pravnomočno sodbo, ki se z zahtevo ne izpodbija.