objava popravka – odklonilni razlog – vsebina popravka – mnenje – trditve o dejstvih
Popravek, ki je kombinacija zanikanja mnenjske navedbe in trditev o dejstvih, na katerih to mnenje temelji, in zanikanja pavšalne mnenjske navedbe, ki ni podkrepljena s podatki o dejstvih, ter kratke trditve o zakonitem delovanju tožnika, ustreza standardu popravka v širšem smislu iz četrtega odstavka 26. člena ZMed, saj bistveno dopolnjuje jedro sporočila iz prispevka.
oblikovalna tožba - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Določba 133. člena ZOR o razvezi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin priznava pogodbeniku izpodbojno upravičenje, to pa se uveljavlja z oblikovalno tožbo oziroma s konstitutivnim zahtevkom.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Kratkotrajnost in časovna oddaljenost zaposlitve toženčeve hčere pri Okrajnem sodišču ... ter očitno nizka stopnja njenih kontaktov s sodniki, ki na njem opravljajo sodniško funkcijo, po prepričanju Vrhovnega sodišča ne morejo predstavljati razloga, ki bi bil dovolj tehten, da bi utemeljeval delegacijo pristojnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014228
OZ člen 41, 41/2, 94, 96, 319, 319/1. ZPP člen 339, 339/2-4, 482, 482/1-1.
omejena poslovna sposobnost – razveljavitev pogodbe – odpust dolga – odplačen odpust dolga – pogojen odpust dolga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stvarna pristojnost – gospodarski spor
Toženec je bil v času sklepanja pogodbe o prodaji poslovnega deleža polno poslovno sposoben, zato je neutemeljen njegov nasprotni tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe.
Tožeča stranka se je v pogodbi zavezala, da bo za toženčevo opustitev konkurenčnega delovanja za dve leti tožencu odpisala dolg iz naslova več posojil, v primeru kršitve toženčeve prevzete obveze pa ne. Gre za odplačen in pogojen odpust dolga. Ker dogovorjeni pogoj ni bil izpolnjen, odpust dolga ni začel učinkovati in mora toženec posojila vrniti.
Gospodarski oddelek vsakega okrožnega sodišča ni sodišče druge vrste v smislu uveljavljane procesne kršitve, v obravnavani zadevi pa tudi ne gre za gospodarski spor.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005625
ZKP člen 371, 371/1-5, 372, 372-4. KZ-1 člen 54, 204, 204/1, 204/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja – tatvina – stvar majhne vrednosti - tatvina registrskih tablic
Če si storilec prilasti premične stvari, katerih vrednost ni njihova osnova, ampak obsegajo kakšno pravico, gre za temeljno obliko kaznivega dejanja tatvine.
Tudi pri pravnih osebah je treba za vročanje pisanj iz prvega odstavka 142. člena ZPP uporabiti določbo tretjega odstavka 142. člena ZPP, ki v zvezi z osebno vročitvijo, če se naslovnik ne najde tam, kjer naj bi se mu pisanje vročilo, predvideva vročitev sporočila o prispelem sodnem pisanju.
Zgolj dejstvo, da še niso bili najdeni vsi predmeti, uporabljeni ob storitvi kaznivega dejanja, zaslišane neznane osebe in da še ni odkrit kraj, na katerem naj bi bila skrita protipravno pridobljena premoženjska korist, ne zadošča za sklepanje o obstoju upravičene bojazni, da bi osumljenec na prostosti uničil zanj obremenilne dokaze in vplival na obremenilne priče ali sostorilce.
Ker je toženka predmete zapuščine odsvojila, je treba upoštevati načelo realne subrogacije, skladno s katerim postane del zapuščinskega premoženja vse, kar je posestnik zapuščine pridobil z odsvojitvijo predmetov.
Obseg dajatvenega zahtevka je odvisen od tega, ali je bila toženka dobroverni ali nedobroverni posestnik kupnine. V dobri veri je, če ni vedela ali ni mogla vedeti, da ji zapuščinski predmet ne pripada kot dediču. Nedobrovernost mora dokazati tožnica, saj velja domneva, da je posest dobroverna. V vsakem primeru pa postane dobroverni posestnik zapuščine nedobroveren v trenutku, ko mu je vročena dediščinska tožba.
povrnitev nepremoženjske škode – razžalitev dobrega imena in časti – svoboda izražanja – kolizija ustavnih pravic - kolizija osebnostnih pravic in svobode izražanja – nedopusten poseg v čast in dobro ime
Neresničnost navedbe, da je bil tožnik soustanovitelj družbe I. d. o. o., sama zase še ne pomeni, da je žaljiva, pravilna pa je tudi presoja, da omemba tožnika v tej zvezi niti v kontekstu celotnega prispevka, ki je obravnavalo temo v interesu javnosti in v katerem sporne omembe tožnika ni mogoče povezati z ravnanji, ki so pripisane drugim osebam, navedenim v prispevku, ne predstavlja nedopustnega posega v njegovo čast in dobro ime.
ZGD člen 394, 394/2, 398, 398/1, 398/2, 456. ZGD-1 člen 425, 425/2, 429, 429/1, 429/2, 522. ZPP člen 205, 208, 208/1.
prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo po skrajšanem postopku – uveljavitev terjatve zoper družbenika – materialni prekluzivni rok – začetek teka roka – objava vpisa izbrisa družbe iz sodnega registra – prekinitev in nadaljevanje pravde
Začetek teka prekluzivnega roka iz drugega odstavka 394. člena ZGD je vezan na objavo vpisa izbrisa družbe iz sodnega registra in ne na objavo vpisa sklepa o izbrisu družbe.
Za zadostitev zakonskemu standardu uveljavljanja terjatve iz drugega odstavka 394. člena ZGD zadošča že tožnikov predlog sodišču, da družbenika izbrisane družbe povabi v postopek. Na kakšen način to stori, ni toliko pomembno. Bistveno je, da v tej smeri aktivno ravna in da nadaljevanje postopka zoper konkretnega družbenika predlaga oziroma zahteva znotraj enoletnega prekluzivnega roka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – zakonska zveza sodnika pristojnega sodišča in stranke v postopku
Zakonska zveza med sodnico sodišča, ki je pristojno za odločanje, in eno od strank tega postopka, lahko povzroči vtis pristranskosti sodišča, zato so podani tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Pojem varnosti ljudi, katere ogrozitev je razlog za poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode, se ne omejuje zgolj na ogrožanje življenja in integritete posameznika, ampak vključuje zdravje posameznika ali zdravje skupnosti, prav tako pa tudi varstvo premoženja posameznika ali skupnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča
Posplošene zahteve, da v zadevi odločata nepristranski sodišči prve in druge stopnje, ki implicira dosedanjo pristranskost pri vodenju postopka in odločanju, ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.
Za odreditev pripora iz razloga koluzijske nevarnosti mora biti ta izkazana s konkretnimi dejstvi ali okoliščinami, ki dajejo realno podlago za sklepanje, da bo obdolženec skril ali uničil sledove kaznivega dejanja in na tak način oviral potek kazenskega postopka.
Zgolj drugačna pravna opredelitev kaznivega dejanja, ki se očita obdolžencu (goljufija namesto organiziranja denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo), ob nespremenjenem obsegu kriminalne količine nima vpliva na presojo v zvezi z odreditvijo pripora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0014229
Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. URS člen 23, 23/1. ZPP člen 7, 7/1, 17, 17/2, 18, 18/3, 216, 339, 339/2-3,339/2-14. ZMZPP člen 55. EKČP člen 6, 6/1. ZOR člen 154, 154/1, 376, 376/1. OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1. ZTLR člen 15. SPZ člen 67.
mednarodna pristojnost - zastaranje odškodninske terjatve - aktivna legitimacija - dokazovanje - pravica do sodnega varstva - izvedenec - povrnitev premoženjske škode - pristojnost slovenskega sodišča - vsebina izvedenskega mnenja - ogled - določitev odškodnine po prostem preudarku - solastna nepremičnina - odtekanje meteornih voda s sosednje nepremičnine - določenost državne meje - prekinitev postopka do rešitve mejnega spora sosednjima državama - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Republika Slovenije je ob osamosvojitvi opredelila svoje državne meje tudi z Republiko Hrvaško. Če je določeno ozemlje sporno, je sporno za obe državi in če se zanika mednarodna pristojnost ene države, veljajo enaki razlogi tudi za drugo državo. To pa bi privedlo do nesprejemljive posledice, da ljudje na spornem ozemlju ne bi imeli dostopa do sodišča v nobeni državi. S tem bi bila kršena pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena URS oziroma 6. člena EKČP.
Poseg v pravico do sodnega varstva bi pomenila tudi prekinitev postopka ob vložitvi tožbe (leta 2002) do rešitve spora med državama, saj odlaganje sodnega varstva v tako nedoločen čas v prihodnosti onemogoča učinkovito uveljavljanje pravice do meritorne odločitve.
pripor - odreditev pripora – utemeljen sum – koluzijska nevarnost – posebne okoliščine - ponovitvena nevarnost – neogibnost pripora – varnost ljudi – organiziranje nedovoljenih iger na srečo
Za obstoj koluzijske nevarnosti ne zadošča zgolj abstraktna možnost vplivanja, ampak mora biti izkazana konkretna nevarnost vplivanja ali okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je obdolženec že začel vplivati na pričo ali udeleženca v postopku oziroma so zaznane določene aktivnosti obdolženca ali druge posebne okoliščine primera, ki omogočajo oceno o nameravanem vplivanju na pričo ali drugega udeleženca v postopku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005670
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 372-2. KZ člen 217, 217/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – opis kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona - goljufija – način storitve
Opis kaznivega dejanja, da je obsojenec spravil oškodovanca z lažnim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto, da je dobil plačano vožnjo za relacijo, za katero ni bil upravičen, je popoln, in ni treba, da se v izreku navaja način lažnivega prikazovanja, to je vsakoletno podajanje izjav o stalnem prebivališču in o relaciji vožnje.
Sporne določbe (pogodbe) so tiste določbe, ki glede na svoje besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so bile izoblikovane, objektivno omogočajo več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.
Pri ugotavljanju volje pravdnih strank je treba upoštevati tudi zunanje okoliščine, brez katerih prav tako ni mogoče pravilno razumeti in ugotoviti prave volje strank in posledično opredeliti vsebine predmeta prodajne pogodbe.