nadomestilo za invalidnost - izplačevanje nadomestila - samozaposleni
Začetek izplačevanja nadomestila za invalidnost je odvisen od pričetka opravljanja ustreznega dela. Toženec bo moral ugotoviti, glede na nesporno dejstvo, da tožnik od 23. 3. 2010 za svoje delo brez omejitev ni bil več zmožen, kdaj je tožnik pričel z opravljanjem drugega ustreznega dela in so bili s tem izpolnjeni pogoji za pričetek izplačevanja nadomestila za invalidnost.
Zmotno je stališče toženca, da do izplačevanja nadomestila iz invalidskega zavarovanja ne bi moglo priti pred pravnomočnostjo ali izvršljivostjo odločbe o pravici. Izvršljiv je izrek odločbe, ki določa datum nastanka pravice. Pogoji za njeno uresničitev so določeni v ZPIZ-1 in ko so ti podani, ni mogoče zavrniti njene realizacije.
začasna nezmožnost za delo - postavitev novega izvedenca
Vpliv zdravstvenih težav na zdravje in funkcioniranje, ki jih je tožeča stranka izpostavila, sta pojasnila specialista ortopedije in psihiatrije. Odgovor o njihovem vplivu na opravljanje del in nalog diplomiranega ekonomista, pa je v domeni specialista medicine dela. Ta je odgovoril na vsa vprašanja tožeče stranke in jih tudi strokovno utemeljil, dodatno pa še pojasnil na ustnem zaslišanju. Dejansko stanje je bilo na podlagi ustrezno obrazloženega in dodatno pojasnjenega mnenja izvedenskega organa popolno ugotovljeno. Zato glede na izvedene dokaze ni bilo potrebe po postavitvi novega izvedenca ali zaslišanju vseh izvedencev.
Obstoj veljavnega pooblastila za postopek je procesna predpostavka, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pooblastilo mora biti predloženo hkrati z vlogo ob prvem dejanju, ki ga pooblaščenec opravi za stranko. Z novelo ZPP-D3 je zakonodajalec poudaril odgovornost strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, ki je v tem, da pomanjkljivosti, ko odvetnik ne predloži pooblastila za vložitev izrednega pravnega sredstva, ni mogoče odpraviti. Zakonsko ureditev, ki na napako odvetnika glede predložitve pooblastila veže takojšnje zavrženje pravnega sredstva v postopku pred Vrhovnim sodiščem, je obravnavalo tudi Ustavno sodišče RS, ki neustavnosti ni ugotovilo.
napotitev na zdravljenje - povračilo potnih stroškov
Potreba po napotitvi k izvajalcu izven kraja stalnega bivališča ali zaposlitve, ki jo ugotovi osebni zdravnik, ni razvidna iz napotnice. Osebni zdravnik namreč v skladu z Navodilom tožene stranke za uveljavljanje pravic do zdravstvenih storitev z napotnico v obveznem zdravstvenem zavarovanju, v napotnico v nobenem primeru ne sme vpisati konkretnega izvajalca storitve ali napotnega zdravnika pač pa le vrsto specialnosti napotnega zdravnika. Osebni zdravnik potrebo po potovanju zavarovane osebe k izvajalcu v drug kraj ugotovi z drugo javno listino in sicer s Potrdilom o upravičenosti do potnih stroškov-spremstva, ki hkrati predstavlja tudi obračunski dokument, ki zavarovani osebi omogoča uveljavitev povračila potnih stroškov.
Ker v spornem razmerju ne gre za vprašanje pravic ali obveznosti iz sistema socialne varnosti, kot socialni spor opredeljuje 58. člen ZDSS-1, ne gre za socialni spor na področju socialnih prejemkov iz 5. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1.
revizija, dovoljena na podlagi zakona - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Spor o pravici do znižanega plačila vrtca je spor o pravici do socialnega prejemka, za priznanje katere je odločilen premoženjski cenzus. V takšnem sporu je revizija dovoljena že po samem zakonu.
ZPIZ-2 člen 85, 121, 124, 126. . . . ZDR-1 člen 65.
nadomestilo za invalidnost - preostala delovna zmožnost - delo s krajšim delovnim časom - odmera višine nadomestila
Tožnik nima priznane časovne omejitve in glede tega elementa konkurira pri iskanju zaposlitve vsem drugim iskalcem zaposlitve. Če se zaradi različnih razlogov zaposli za krajši delovni čas (situacije na trgu dela, starševskega varstva ali drugih osebnih razlogov), to ne pomeni, da ne dela skladno s priznano invalidnostjo, ki se nanaša le na fizične razbremenitve
Dejstvo, da invalid brez priznane časovne razbremenitve, dela krajši delovni čas od polnega, vpliva na odmero nadomestila, ne pa na samo pravico. Ker tožnik izpolnjuje zakonske pogoje za priznanje nadomestila za invalidnost, mu je bila pravica utemeljeno priznana. Izplačevanje nadomestila v teh primerih je urejeno v 124. členu v zvezi s 121. členom ZPIZ-2. Ta pa ne določa, da so podani razlogi za izgubo pravice, če se zavarovanec zaposli za krajši delovni čas od polnega.
evidenca brezposelnih oseb - neizpolnjevanje obveznosti - aktivni iskalec zaposlitve - izbris iz evidence brezposelnih
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da je tožnik vabilo za razgovor za 29. 10. 2013 prejel, da se razgovora pri svetovalki ni udeležil in da izostanka ni opravičil, ne pred določenim datumom in tudi ne po njem. Ker tožnik obveznosti aktivnega iskalca zaposlitve, med te sodi tudi udeležba na razgovorih na zavodu oziroma svetovalcu zavoda, ni izpolnil, ga je toženec utemeljeno črtal iz evidence brezposelnih oseb.
neupravičena obogatitev - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je imela tožena stranka pravno podlago za zahtevek za vrnitev neupravičeno izplačanega nadomestila za invalidnost.
sodno varstvo - predmet presoje - denarno nadomestilo za brezposelnost
Obseg uveljavljanja sodnega varstva je odvisen od vsebine in načina predhodnega odločanja pri posameznih nosilcih socialnih zavarovanj oziroma organov, pri katerih se socialne pravice uveljavljajo.
V zvezi s tem toženka v reviziji utemeljeno opozarja, da je sodišče druge stopnje z odločanjem o zahtevku tožnika za priznanje pravice do preostalega dela neizkoriščenega denarnega nadomestila preseglo predmet presoje v tem socialnem sporu oziroma preseglo okvir odločanja v izpodbijanih odločbah. Ker v izpodbijanih odločbah ni niti pavšalno odločeno o priznanju pravice do preostalega dela neizkoriščenega denarnega nadomestila, ta tudi ne more biti predmet presoje v tem socialnem sporu.
Ker tožnik kljub pravilnemu pravnemu pouku zoper ti dve odločbi ni uveljavljal sodnega varstva, sta postali dokončni in pravnomočni. Zato je sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk.
ZSDP člen 69, 69/1, 69/1-6, 113. ZZZDR člen 105, 105a.
otroški dodatek - sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter o stikih z otroki
Ne gre za položaj iz 6. točke prvega odstavka 69. člena ZSDP, saj roditeljsko pravico izvršujeta oba starša sporazumno in ne le eden od staršev v celoti.
nadomestilo za invalidnost - odmera nadomestila - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Niso pomembne okoliščine ob sklenitvi delovnega razmerja, temveč ob njegovem prenehanju. To pa je tožniku prenehalo iz poslovnega razloga. Okoliščine, ki povzročijo prenehanje potreb po določenem delu iz tega razloga, so na strani delodajalca. Do odpovedi iz poslovnega razloga ne pride po volji ali krivdi delavca. Ker krivdni razlog ali volja tožnika ob prenehanju delovnega razmerja ni podana, je upravičen do nadomestila za invalidnost v višini 60 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.
V svoji delovni karieri je tožnik opravljal različna dela, bil je delavec v proizvodnji, ključavničar, vzdrževalec, kurjač, vodja skladišča, delal je na blagajni, bil je prodajalec. Vsa ta dela sestavljajo njegov poklic in ne samo delo ključavničarja, kmetovalca in prodajalca. Zato je poleg del, ki ustrezajo ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi, treba upoštevati tudi usposobljenost za ta in vsa druga dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim in ima zanje potrebne delovne izkušnje.
Ni naloga izvedenke, da navede, katero konkretno delo za tožnika bi bilo ustrezno glede na podane omejitve oziroma bi ga še lahko opravljal. Pomembno je, da v okviru definicije poklica ugotovi, kakšno je zmanjšanje delovne zmožnosti oziroma kakšna je preostala delovna zmožnost.
invalidska pokojnina - dokazovanje z izvedencem - sprememba v zdravstvenem stanju - sprememba invalidnosti
Podlaga za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja je podana v 71. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), ki določa, da zavarovanec, pri katerem je podana invalidnost II. ali III. kategorije, pridobi nove pravice, če se že ugotovljena invalidnost poslabša ali nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela in če izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene z zakonom za pridobitev nove pravice.
Glede na dejanske ugotovitve, da pri tožeči stranki ni prišlo do popolne nezmožnosti za delo oziroma do poslabšanja zdravstvenega stanja v primerjavi s stanjem v letu 2008, kar bi lahko narekovalo spremembo invalidnosti, je bil utemeljeno zavrnjen zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in s tem za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZPP člen 367a. ZPIZ-1 člen 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149. ZPIZ-2 člen 429, 429/9, 403, 403/3.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - pravna kvalifikacija pojma telesna okvara - sprememba zakonske definicije - uporaba zakona
Revizija se dopusti glede vprašanja, kateri predpis je odločilen za materialnopravno presojo o tem, ali ima tožnica pravico do invalidnine za telesno okvaro.
Pri ugotavljanju delazmožnosti se ne upošteva samo zaposlitev na zadnjem delovnem mestu, temveč poklicna usposobljenost. Izvedenski organ je podal mnenje tako ob upoštevanju zdravstvenega stanja tožnika kot tudi obremenitev pri delu strojnega ključavničarja in delu pletilca, ki ga je nazadnje opravljal. Ugotovljeno je bilo, da tožnik v okviru definicije poklica lahko opravlja različna dela s priznanimi fizičnimi in časovnimi razbremenitvami. Ob ugotovitvi, da pri tožniku v času izdaje izpodbijane odločbe toženca ni bilo podano takšno zdravstveno stanje, da ne bi bil zmožen opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic na tej podlagi.
invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja - zdravstveno stanje pred nastopom dela - omejitve pri delu
Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je slabo zdravstveno stanje (tudi v smislu zmožnosti za delo) tožnika obstajalo že pred nastopom dela, torej ko tožnik še ni bil zavarovanec. Do sprememb v zdravstvenem stanju oziroma vsaj ne takšnih, ki bi narekovale omejitve pri delu, od nastopa dela ni prišlo. Zato je zmotno stališče revizije, da je bila pri tožniku invalidnost podana že v letu 2010, ker za delo pomožnega gradbenega delavca ni bil zmožen že ob nastopu dela in da to predstavlja podlago za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - znižanje plačila vrtca - revizija dovoljena po zakonu
V obravnavani zadevi gre za spor o priznanju pravice do znižanega plačila vrtca. To pa pomeni, da gre za spor, v katerem je revizija dovoljena že po zakonu. Predlog za dopustitev revizije zato ni dovoljen.
ZSV člen 100, 100/1, 100/3, 100/4. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2, 2/8, 6, 6/1, 6/1-4, 18, 18/3, 31, 31/4.
storitev institucionalnega varstva - upravičenec - zavezanec za plačilo - prispevek zavezanca - preživninska obveznost do upravičenca - oprostitev plačila
Uredba, pa tudi ZSV kot hierarhično višji pravni akt, izrecno omogočata oprostitev plačila storitev tudi za zavezance, ki imajo preživninsko obveznost do upravičenca na podlagi pravnega posla.
Tožnika k plačilu stroškov sprva oskrbe na domu in nato institucionalnega varstva za upravičenko res zavezuje pogodba o preužitku, vendar to še ne pomeni, da njegova plačilna sposobnost ni pomembna in da nima možnosti zahtevati oprostitve plačila storitev, ki jo omogoča Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev. Zato se v tem primeru pri določitvi višine prispevka upošteva tudi njegova plačilna sposobnost. Ni utemeljeno stališče toženke, da je v obravnavanem primeru bistvena samo vrednost pravnega posla, ne pa tudi plačilna sposobnost tožnika.
pravice iz zavarovanja za brezposelnost - podaljšano plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - pogoji
Pravica do daljšega plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni vezana na zavarovanca, ki uveljavlja pravico do nevštevanja že izkoriščene dobe za odmero pravice do denarnega nadomestila, temveč na pogoje, ki jih mora ta izpolnjevati za pravico do daljšega plačila prispevkov. Te pogoje pa morajo za priznanje te pravice izpolnjevati tudi zavarovanci, ki jim ob prenehanju pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost manjkata manj kot dve leti do upokojitve. To je 57 let starosti ali 35 let zavarovalne dobe.