ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-2, 100/1-12.ZZZPB člen 19, 19/1-1, 27, 27/1.ZOR člen 66, 66/1.
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - prenehanje delovnega razmerja na podlagi sporazuma - navidezni pravni posel
Da bi ostalo prikrito, da je tožnici dejansko prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki na podlagi sporazuma (disimulirani sporazum), ji je bil izdan sklep o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežni delavki. Zato je kot način prenehanja delovnega razmerja tožnici pravno upošteven ta sporazum, saj so bili za njegovo veljavnost izpolnjeni vsi zakoniti pogoji iz 2. alinee 1. odstavka 100. člena ZDR.
pravice iz zavarovanja - nadomestilo za čas brezposelnosti - denarno nadomestilo - pogoji za priznanje pravice do denarnega nadomestila
Čeprav ne gre za rok, ima pogoj iz 18. člena ZZZPB vsebinsko enake značilnosti kot imperativni prekluzivni materialni rok, za katerega velja, da po izteku časa ugasne pravica in z njo možnost uspešno zahtevati njeno priznanje. Razlika med pogojem in rokom je predvsem glede uporabe postopkovnih določb. Izpolnjevanje pogoja in s tem možnost priznanja pravice se ugotavlja v samem postopku priznanja te pravice (po vložitvi zahteve iz 31. člena). To kaže, da pogoj 30. dni v 18. členu ZZZPB ne more pomeniti enakega pravnega instituta kot rok, določen v 31. členu ZZZPB. Razlika je v tem, da se pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja zaradi poteka časa tožbeni zahtevek zavrne, ko se ugotovi potek določenega roka, pri prekluzivnem materialnem roku pa se tožba, če je zahtevek vložen po poteku roka, kot prepozno vložena, zavrže.
Uredba o pogojih za pridobitev pravice do deleža sredstev za plačilo prispevkov za socialno zavarovanje samostojnega kulturnega delavca iz državnega proračuna člen 2, 4, 7. ZPP (1977) člen 393.
samostojni kulturni delavec - časovno omejena pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje iz državnega proračuna - postopek o ponovnem priznanju pravice - starejši predpis razveljavljen s pozneje izdanim predpisom
Ker kasneje sprejeta Uredba ne vsebuje prehodnih in končnih določb, ni bila dana možnost upravičencem, ki jim je bila priznana pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje pred njeno uveljavitvijo, da jih tudi po uveljavitvi Uredbe uveljavljajo na način in po postopku, določenem v prej veljavnem Pravilniku pod pogojem, če bi bilo to zanje ugodnejše.
Ker je po ugotovitvah v postopku, v skladu z določbo 70. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB -
Uradni list RS, št. 5/91, 71/93 in 38/94), zavod za zaposlovanje prenehal voditi evidenco o revidentu kot iskalcu zaposlitve, ko mu je poteklo delovno dovoljenje, se revident zavodu ni bil več dolžan javljati, zato tudi ni bilo pogojev, da bi se mu izplačevalo sporno nadomestila plače.
KONVENCIJA MED SFRJ IN AVSTRIJO O SOCIALNEM ZAVAROVANJU člen 38. ODZ paragraf 1394. SPLOŠNI ZAKON O SOCIALNEM ZAVAROVANJU AVSTRIJE paragraf 332.
prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (zakonita subrogacija) - avstrijsko pravo
Po avstrijskem pravu terjatev, ki je obstajala v korist subroganta, preide na subrogiranca po samem zakonu. Avstrijsko pravo obravnava subrogacijo v okviru zakonite cesije (glej dr. Miha Juhart, Cesija - Pogodbeni odstop terjatve, GV, Ljubljana, 1996, str. 36). S cesijo pa se kritno razmerje spremeni le na aktivni strani, glede ostalih pravic in obveznosti pa ostane nespremenjeno (par. 1394 Občnega državljanskega zakonika - ODZ). To torej pomeni, da ima tožena stranka proti tožeči stranki samo tiste ugovore, ki bi jih imela proti T. V.
Med ugovori bi sicer lahko bil tudi ugovor pridobljene koristi v zvezi z nastalo škodo (compensatio lucri cum damno). Toda ta ugovor bi morala tožena stranka obrazložiti in obstoj koristi dokazati.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODZ - POGODBENO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS03438
KONVENCIJA O SOCIALNEM ZAVAROVANJU MED SFRJ IN AVSTRIJO člen 38. ZDE člen 2. ZBS člen 71. ZDP (1989) člen 16, 16/1. ZDP (1991) člen 53, 53/1.ZOR člen 190, 277, 277/1, 320, 377, 377/1, 395. ODZ paragraf 905.
prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (zakonita subrogacija) - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - uporaba tujega (avstrijskega) prava - monetarni nominalizem - čista denarna terjatev kot prinosnina - valuta obveznosti - tuja valuta - kraj nastanka obveznosti (v tujini)
Po pridobitvi podatkov preko takratnega zunanjega ministrstva o vsebini avstrijskega prava v takih zadevah je ob uporabi 38. člena Konvencije o socialnem zavarovanju med takratno Jugoslavijo in Avstrijo (Ul. SFRJ, mednarodne pogodbe št. 1/67) sodišče ugotovilo, da je tako po naših kot po avstrijskih predpisih z izplačilom navedenega zneska prišlo do zakonite subrogacije.
Toženec v reviziji neutemeljeno ugovarja prisoji plačila v tuji valuti in tej valuti ustreznih zakonskih zamudnih obresti.
Sklicevanje na v prejšnji in sedanji državi edino zakonito plačilno sredstvo je pravno zmotno, tako pa je tudi sklicevanje na 395. člen ZOR. Tolar je zakonito plačilno sredstvo na območju Republike Slovenije (2. člen Zakona o denarni enoti Republike Slovenije - Ul. RS št. 17/91-I, 33/92), ne velja pa ta določba za plačila v tujini. Tudi 71. člen Zakona o Banki Slovenije (Ul. RS št. 1/91-I) določa, da se v domači valuti izkazujejo tiste obveznosti, pravice in posli med domačimi pravnimi osebami ter med občani in tujimi osebami, ki so bili sklenjeni oziroma so nastali na območju Republike Slovenije. Zato je prvo sodišče pravilno ugotavljalo, kje je obveznost med tujo osebo in tožencem nastala. Njegova ugotovitev, da je ta obveznost nastala v Avstriji, je materialnopravno pravilna.
Ker je terjatev tožeče stranke izvirno nastala v avstrijskih šilingih in ker gre za čisto denarno terjatev, je ta tako po določbi prvega odstavka 320. člena ZOR kot po drugem odstavku 905. paragrafa Občnega državljanjskega zakonika prinosnina. Plačati jo je treba na sedežu tožeče stranke, plačila v tuji valuti v tujini pa naši monetarni predpisi ne prepovedujejo.
Toženec se pravno zmotno sklicuje na določbo 395. člena ZOR, saj ta določa civilno sankcijo le za primer, ko se denarna obveznost v nasprotju z zakonom glasi na plačilo v tuji valuti. Navedena zakonska določba torej napotuje na druge zakone, predvsem na monetarne predpise, zato že prej po večinski teoriji in tudi pretežni sodni praksi ni bila prisilne, temveč dispozitivne narave. Naši monetarni predpisi pa ne prepovedujejo plačila v tuji valuti v tujini. Tega niso prepovedovali niti nekateri že v prejšnji državi veljavni predpisi, saj je na primer Zakon o deviznem poslovanju (Ul. SFRJ št. 66/85 do 85/89) v prvem odstavku 16. člena prepoved plačila v tuji valuti vezal le na domači teritorij takratne države. Taka zakonska ureditev je povsem razumljiva, saj ena država s svojimi predpisi ne more posegati v monetarne predpise druge države. Tudi sedaj veljavni Zakon o deviznem poslovanju (Ul. RS št. 1/91-I, 71/93, 63/95), ne prepoveduje plačila v tuji valuti v tujini, saj po določbi prvega odstavka 53. člena navedenega zakona domače fizične osebe pridobivajo devize v skladu s tem zakonom, z njimi prosto razpolagajo ter jih v skladu s tem zakonom lahko prenašajo in vršijo plačila v tujino.
Določbo 395. člena ZOR je po vsem obrazloženem treba razlagati v okvirih, ki jih določajo sedanji predpisi, saj se bo tudi plačilo izvršilo šele sedaj.
delovno razmerje pri delodajalcu - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev
Domneva, da je delavec soglašal s prenehanjem delovnega razmerja, če ni vložil ugovora zoper sklep, ne more biti sprejemljiva, saj se pojavi vprašanje, če nevložitev pravnega sredstva, ne da bi bila predpisana drugačna, sicer možna pravna ureditev, že kaže jasno voljo delavca invalida o prenehanju delovnega razmerja. Če pa ni jasno izražene volje, ni mogoče govoriti o tem, da mu je delovno razmerje prenehalo odvisno ali neodvisno od njegove volje.
Zakon o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in zaposlovanje v zvezi z zakonom o dohodnini člen 6, 15. ZDOH člen 104, 106, 107.
odložitev plačila prispevkov za socialno varnost
Za odložitev plačila prispevkov za socialno varnost ni pravne podlage.