spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - plačilo premije dodatnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja
Ker je postal sklep okrajnega sodišča o nepristojnosti in odstopu zadeve delovnemu in socialnemu sodišču pravnomočen šele 12.1.2005, se šteje, da je vse do tega datuma postopek tekel pred okrajnim sodiščem. Ker je na dan uveljavitve ZDSS-1 postopek tekel pred okrajnim sodiščem, ostane na podlagi 88. člena ZDSS-1 v zadevi to sodišče še naprej stvarno pristojno.
V obravnavani zadevi ne gre za socialni spor, ki bi bil izrecno naveden v 5. členu ZDSS, temveč gre za spor med delodajalcem in Zavodom iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Gre za ukrepe, ki jih država izvaja tudi preko Zavoda in mu v ta namen daje javna pooblastila. Na odločitev sodišča o pristojnosti ne more vplivati določba drugega odstavka 14. člena pravilnika o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 57/99) o pristojnosti socialnega sodišča. Pristojnost sodišč se lahko določa le z zakonom (prvi odstavek 126. člena Ustave) in je ne more določiti predpis, ki je po svoji naravi izvršilen predpis ministrstva, ki za kaj takega v 51. členu ZZZPB tudi nima ne izrecnega ne smiselnega pooblastila. ZZZPB v 45. členu določa pristojnost socialnih sodišč le za spore iz zavarovanja za primer brezposelnosti in le za zavarovance oziroma druge brezposelne osebe.
invalidsko zavarovanje - izračun nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev
Ker je bila do nastanka invalidnosti (v letu 1968) pokojninska doba zavarovanca krajša od 10 let, mu je bilo nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev pravilno odmerjena od pokojninske dobe, izračunana na podlagi plač, ki jih je zavarovanec prejel v času trajanja zavarovanja, razen iz koledarskega leta, v katerem je nastopil zavarovalni primer, to je nastanek tožnikove invalidnosti.
V spornem primeru je bila odločba Višjega delovnega in socialnega sodišča, zoper katero je bila vložena revizija, pooblaščencu tožnika vročena 6.7.2004 (torek). Rok za vložitev revizije je zato pričel teči 7.7.2004 in je tekel do pričetka sodnih počitnic, to je do vključno 14.7.2004. Nato rok ni tekel v času sodnih počitnic od 15.7.2004 do 15.8.2004 in se je nadaljeval 16.8.2004 (ponedeljek). Trideset dnevni rok se je iztekel, zaradi upoštevanja določb četrtega odstavka 111. člena ZPP, v ponedeljek 6.9.2004. Ker je bila revizija vložena 9.9.2004, to pomeni, da je bila vložena po predpisanem roku in jo je zato sodišče prve stopnje ob upoštevanju določbe prvega odstavka 377. člena ZPP pravilno zavrglo.
pravica do družinske pokojnine - vojaški zavarovanci
Z določbama 4. in 5. člena ZPIZVZ je želel zakonodajalec urediti položaj upravičencev do družinske pokojnine tako tistih, ki so po predpisih bivše SFRJ o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev že pridobili oz. izpolnili pogoje za njihovo pridobitev (4. člen v zvezi s 1. členom) kot tudi korist, ki so pridobili oz. izpolnili pogoj za njihovo pridobitev po tem zakonu (5. člen v zvezi s 1. členom).
Revizijsko sodišče ugotavlja, da sklep prvostopnega sodišča, opr. št. Ps 836/2002-25 z dne 5.9.2003, tožnici ni bil vročen v skladu z določbo 142. člena ZPP. Sodišče je sicer štelo, da je vročitev bila opravljena pravilno po določbi sedmega odstavka 142. člena ZPP, kjer je določeno, da se šteje, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Seveda pa ZPP pri tem misli zakonitega zastopnika iz členov 76 do 85 ZPP in pooblaščenca iz členov 86 do 102 ZPP oziroma člena 146 ZPP. Iz spisa ni razvidno, da bi tožnica v postopku imela kakšnega pooblaščenca v smislu določb ZPP, prav tako pa ni razvidno, da bi bila vročitev opravljena v skladu z določbami tretjega odstavka 142. člena ZPP.
Zato vročitev sodbe, zoper katero je bila možna pritožba, ni bila opravljena tako, kot to ZPP zahteva za osebno vročitev. Morebitno pooblastilo, ki ga lahko ima tožničin sin na podlagi posebnega sporazuma tožnice in pošte za sprejem priporočenih pošiljk, ni pooblastilo v smislu sedmega odstavka 142. člena ZPP, zato na pravilnost osebne vročitve nima vpliva.
Zakonske določbe glede vprašanja, kdaj je zavarovanec iz 12. člena ZPIZ (1992) upravičen do nadomestila osebnega dohodka za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, niso nedvoumne, saj je trajanje izplačevanja vezano predvsem na nastop dela na drugem ustreznem delu oziroma na pričetek dela, nima pa ustreznih določb za primer zavarovanca iz 12. člena ZPIZ. Kljub temu je treba vprašanje izplačevanja denarnega nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev reševati v okviru institutov ZPIZ, na pa z instituti zakona, ki ureja status brezposelnosti in pravice iz tega naslova. To ne glede na to, da primera, kot je obravnavan, določbe 16. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Uradni list RS, št. 5/91 in nadlj.) sploh ne pokrivajo, saj za brezposelno osebo štejejo iskalca zaposlitve, ki ni lastnik podjetja, v katerem je v zadnjem koledarskem letu pred prijavo za iskanje zaposlitve ustvaril dohodek, s katerim se lahko preživlja. Ker tožnik v letu pred prijavo na zavod ni bil lastnik podjetja, ampak je to postal kasneje, zanj te določbe ne moremo uporabiti.
Možno je smiselno uporabiti določbo prvega odstavka 188. člena ZPIZ, ki sicer določa, do kdaj se izplačuje nadomestilo plače. Pri tem je treba dan vstopa v zavarovanje po 12. členu ZPIZ izenačiti s pojmom dan pričetka dela z delovnim časom, ki ustreza zavarovančevi preostali delovni zmožnosti. Dejstvo, da se je nekdo odločil, da bo kot direktor osebno vodil podjetje, ustreza domnevi, da tako delo ustreza njegovi delovni zmožnosti, zato od dneva, ko je vstopil v obvezno zavarovanje ni več upravičen do denarnega nadomestila za čas čakanja za ustrezno zaposlitev.
višina nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - odmera - način uskladitve - pravnomočnost sodne odločbe
Če je bilo kot zadnje koledarsko leto pred nastankom invalidnosti tožnika ugotovljeno leto 1981 le v razlogih sodbe SZD opr. št. Si 143/91, se pravnomočnost ne razteza na to ugotovitev. To seveda ni ovira, da ugotovitev ne bi učinkovala kot dokaz v drugem sporu (gre za denarni, ne pa za ugotovitveni učinek).
Če kakšen od zakonitih pogojev ni izpolnjen, je odločitev delodajalca o razporeditvi delovnega invalida na drugo ustrezno delo nezakonita, saj nasprotuje določbi 2. odstavka 37. člena ZPIZ oziroma 48. člena ZTPDR.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zamuda pri plačevanju dajatev - zamudne obresti
Pravno podlago za priznanje uveljavljenih zamudnih obresti bi glede na določbo 1. odstavka 279. člena ZOR moral vsebovati ZPIZ (1992), ki pa jih ne določa. ZPIZ (1992) predpisuje le način usklajevanja pokojnin (159. do 162. člen), njihovih akontacij (263. člen) in drugih denarnih dajatev (113., 128., 132. in 136. člen) ter valorizacijo prispevkov (244. člen), kar pomeni odstopanje od načela monetarnega nominalizma iz 394. člena ZOR in delno rešuje vprašanje ohranitve prave vrednosti izpolnitve denarne obveznosti zavoda.
Pravico do zamudnih obresti bi tožnica lahko pridobila le, če bi jih uveljavljala v skladu z določbo 3. odstavka 279. člena ZOR, ki določa, da od občasnih zapadlih denarnih dajatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je bil pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Tožeča stranka v tožbah vloženih leta 1994 in 1996 obrestnega zahtevka ni postavila in takrat sodišče (v sodbi leta 1999) o njegovi utemeljenosti oziroma neutemeljenosti zato ni moglo odločati. V času vložitve obravnavane tožbe, pa so bila dolgovanja tožene stranke že plačana, kar pomeni, da obresti od vložitve tožbe niso mogle pričeti teči, ker dolga ni bilo več.
družinska pokojnina - preživljane osebe - lastni dohodki - pravica do družinske pokojnine
V Sklepu je pod točko I v tretji alineji določba, da se šteje, da je zavarovanec ali družinski član do svoje smrti preživljal družinske člane, če njihovi povprečni mesečni osebni dohodki v zadnjem koledarskem letu pred zavarovalnim primerom niso dosegli polovice zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo (po novem osnove za odmero dodatnih pravic - pri tem je glede drugega dela prve alineje I. točke upoštevana odločitev odločbe US št. U-I-178/02 z dne 12.9.2002 - Uradni list RS, št. 83/2002, ki je nižji sodišči nista upoštevali). Ker je dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jo je prevzelo tudi sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi (potrjuje pa jo tudi sama tožnica v svojih navedbah), da skupni dohodki tožnice znašajo 302 EUR, to pomeni, da njeni lastni dohodki presegajo limit, pri katerem se šteje, da so preživljane osebe.
priznanje pravice do slovenske starostne pokojnine
Dejstvo, da pristojni nosilec zavarovanja v Srbiji tožniku ne izplačuje pokojnine, ne pomeni, da je izplačevanje pokojnine dolžna prevzeti R Slovenija. Po določbi 1. odstavka 177. člena ZPIZ zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v R Sloveniji, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri. Ta določba se uporablja tudi v primeru, ko zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev pokojnin v drugih državah, če pridobi pravice na podlagi istih pokojninskih obdobij.
pokojninsko zavarovanje - državljanstvo - pogoji za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine
Besedilo 37. člena ZPIZ, "ki ima državljanstvo Republike Slovenije", je treba razumeti tako, da zavarovanec izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 37. člena ZPIZ, če ima otrok državljanstvo Republike Slovenije kadarkoli do uveljavitve pravice. Ta člen zato zajema tako tiste zavarovance, ki so imeli otroke s slovenskim državljanstvom v času, ko so zanje skrbeli ali so jih vzgajali, pa tudi tiste, katerih otroci imajo državljanstvo Republike Slovenije v času zavarovančevega uveljavljanja pravic iz pokojninskega zavarovanja. Prav tej zadnji možnosti se dobesedna razlaga norme celo najbolj približuje. Ker so otroci tožnice imeli državljanstvo Republike Slovenije v času, ko je tožnica uveljavljala svoje pravice pri toženi stranki, to po mnenju revizijskega sodišča pomeni, da je izpolnjevala pogoje za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, kot to določa prvi odstavek 37. člena ZPIZ.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS32997
ZPIZ člen 265, 266, 266/1.ZUP člen 189.ZPP člen 70, 247, 254.
invalidnost I. kategorije - izvid in mnenje invalidske komisije - izvedenec - izločitev
Ker izvedenstvo ni le dokaz, to je izvor spoznavanja relevantnih dejstev, ampak gre za pomoč uradni osebi, ki vodi postopek (upravni ali sodni), mora biti izvedenec nepristranski, da je zagotovljen enakopraven položaj obeh strank v postopku. Zato je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik.
Na podlagi določb 27. in 34. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - Uradni list RS, št. 12/92 do 54/98) je bilo na podlagi izvedenskega mnenja možno glede revidentove zmanjšane delovne zmožnosti ugotoviti, da je ta posledica bolezni in ne nezgode pri delu, pri čemer je pravilno uporabilo določbe 30.
člena ZPIZ. Zato ni mogoče slediti navedbam revizije, da pri priznavanju pravic iz invalidskega zavarovanja revidentu ni bilo dovolj upoštevano obstoječe zdravstveno stanje in vzroki, ki so do njega pripeljali.
pravica do izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo - invalid III. kategorije invalidnosti - ustavitev izplačevanja tujcu
Inštitut denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja je mišljen kot kratkoročna pravica, saj je zakonska težnja invalida s preostalo delovno zmožnostjo čimprej ponovno vključiti v aktivno zaposlitev. Ker mora biti taka oseba ves čas na voljo zavodu in prisotna na domačem trgu delovne sile, je sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško iz tega razloga izključil transfer omenjenih nadomestil v drugo državo pogodbenico.
akontacija vojaške pokojnine - stalno prebivališče zavarovanca v tujini
S sklenitvijo sporazuma med R Slovenijo in R Hrvaško o vojaških pokojninah je Slovenija zagotovila socialno varnost svojim državljanom s stalnim prebivališčem na Hrvaškem. Te osebe so upravičene do vojaške pokojnine po hrvaških predpisih. Slovenija določbe 14. in 15. člena Ustave ne zavezujejo, da bi zagotavljala tem osebam iz svojega proračuna akontacijo vojaške pokojnine v isti višini, kot pripada slovenskim državljanom s stalnim prebivališčem v Sloveniji.
zahtevek v socialnem sporu - vezanost sodišča na zahtevek
V socialnem sporu iz invalidskega zavarovanja tožniku ni potrebno postaviti določenega zahtevka, če pa ga postavi, sodišče nanj ni vezano (določbe 34. in 23. člena ZDSS). To pa pomeni, da sodišče ni sodilo ultra petitum in zato kršitve določb pravdnega postopka, kot mu jo očita revizija, ni zagrešilo.
ZPIZ člen 34, 55, 56, 171, 171/2, 172.ZOR člen 172.URS člen 26.
pravica do invalidske pokojnine - začetek uživanja - pogoj prenehanja zavarovanja - odškodninska odgovornost zavoda - protipravnost - pravno priznana škoda
Da bi nastala odškodninska odgovornost zavoda, mora protipravnost, ki izvira od odgovorne osebe pri oškodovancu povzročiti tisto obliko škode, ki je pravno priznana.