Invalidi II. ali III. kategorije so (ne glede na državljanstvo) lahko pridobili pravice do nadomestila plače samo pod pogoji, določenimi v ZPIZ in ZZZPB. Tožnik ni imel osebnega delovnega dovoljenja in ni mogel biti v evidenci brezposelnih, predvsem pa brez delovnega dovoljenja ni mogel biti aktiven iskalec zaposlitve, kar je pogoj za priznanje pravice do nadomestila plače, in samo zato sporne pravice iz socialne varnosti ni mogel pridobiti.
Revizijsko sodišče kljub nejasnemu pravnemu statusu mnenj zdravniških komisij pred novelo ZZVZZ v letu 2002 zaključuje, da tožena stranka spornega postopka ni vodila v nasprotju z zakonskimi določbami, s svojim postopanjem ni škodovala kateri od strank niti njeno postopanje ni bilo tako, da bi lahko ugotavljali kakšno neenakost postopka v primerjavi z drugimi. Zato je bila odločitev sodišča, ki je odločalo samo o dokončni odločbi tožene stranke z dne 6.12.2001, da je pri ugotavljanju delazmožnosti zavarovanke tožene stranke od poškodbe pa do podaje mnenja zdravniške komisije 1.10.2001 upoštevalo mnenje osebnega zdravnika zavarovanke, za čas od 2.10 2001 dalje pa mnenje zdravniške komisije z dne 1.10.2001, pravilna.
V obravnavani zadevi ne gre za nobenega od socialnih sporov, izrecno naštetih v 7. členu ZDSS-1, temveč gre za spor med Zavodom in osebo, ki je bila vključena v aktivno politiko zaposlovanja z naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja, predvidenih v 48. a členu ZZZPB. Medsebojne pravice in obveznosti so urejene s pogodbo med zavodom in brezposelno osebo, kot je to določeno v 49.c členu ZZZPB. Zato gre za povsem civilnopravno razmerje in premoženjski spor, za reševanje katerih je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
V spornem primeru, ko je tožeča stranka uveljavljala z izvršilnim predlogom na podlagi verodostojne listine, ki je bil vložen 18.5.2001, plačilo prispevkov za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ne gre za uveljavljanje pravice do ali iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, niti ne gre za plačevanje prispevkov iz tega naslova, tak spor ni socialni spor, ki bi ga moralo reševati specializirano sodišče, ampak je spor, ki ga je glede na sklenjene pogodbe pristojno reševati redno sodišče.
Upravičenec do pokojnine mora najprej sploh izpolnjevati predpisane pogoje za uveljavljanje pravic pri Zavodu, šele potem se ugotavlja, katera in kolikšna pokojninska doba se mu bo upoštevala.
invalidska pokojnina - invalidnina - pogoji - pokojninska doba
Tožnica v reviziji le ponavlja svoje navedbe, da je do nesreče prišlo na poti iz službe, torej da gre za poškodbo pri delu. V takem primeru bi namreč pridobila pravico do invalidske pokojnine (in invalidnine) ne glede na pokojninsko dobo (prva alinea 56. člena ZPIZ). Vendar pa sta obe nižji sodišči ugotovili, da tožnici tega ni uspelo dokazati, v reviziji pa se neutemeljeno sklicuje na to, da bi morala tožena stranka dokazati nasprotno.
pokojnina - zavarovalna doba v tujini - seštevanje zavarovalnih dob
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v 22. členu ureja seštevanje zavarovalnih dob. V prvem odstavku tega člena je določba, da če je zavarovanec dopolnil zavarovalni dobi po pravnih prepisih obeh držav pogodbenic, se pri pridobitvi, ohranitvi in ponovni pridobitvi pravice do dajatev le ti seštejeta, če se ne nanašata na isto obdobje. V koliki meri in na kakšen način se upošteva zavarovalna doba, določajo pravni predpisi tiste države pogodbenice, v kateri je zavarovanec to zavarovalno dobo dopolnil (zato pri odločanju o sporni pravici ni uporaben prepis hrvaškega nosilca). V četrtem odstavku tega člena pa je določba, da če obstaja po pravnih predpisih ene države pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, pristojni nosilec te države pogodbenice prizna ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih pravnih predpisih.
pokojninsko zavarovanje - pogoji za pridobitev pokojnine - vojni veterani
ZVV ni določil oziroma priznaval nobenih dodatnih pravic glede pogojev upokojevanja za vojne veterane. Določil je samo čas, ki se jim všteva v pokojninsko dobo, ni pa jim določal bolj ugodnih pogojev za pridobitev pravic do starostne pokojnine, kot jim jih določa ZPIZ. Zato, ker ZVV ne določa posebnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne more biti predmet ureditve po določbah 404. člena ZPIZ-1.
nadomestilo za čas brezposelnosti - občasne denarne terjatve - zamudne obresti
Šele s pravnomočno odločbo sodišča je bila določena obveznost tožene stranke in določen rok za njeno izpolnitev. Tožena stranka je svojo obveznost izpolnila v roku in pred vložitvijo tožbe za plačilo (tudi) zamudnih obresti.
Delovna in socialna sodišča so kot specializirana sodišča pristojna reševati spore, za katere tako določa zakon. S 1.1.2005 je začel veljati ZDSS-1, ki je v točki 2.a prvega odstavka 7. člena določil pristojnost za odločanje v socialnih sporih na področju zdravstvenega zavarovanja. Tako je po tej določbi socialno sodišče pristojno samo še za odločanje v sporih o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in plačevanje prispevkov za to zavarovanje.
V spornem primeru, ko je tožeča stranka uveljavljala z izvršilnim predlogom na podlagi verodostojne listine, ki je bil vložen 25.3.2005, plačilo prispevkov za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ne gre za uveljavljanje pravice do ali iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, niti ne gre za plačevanje prispevkov iz tega naslova, zato tak spor ni socialni spor, ki bi ga moralo reševati specializirano sodišče, ampak je spor, ki ga je glede na sklenjene pogodbe pristojno reševati redno sodišče.
Sporazum med SFRJ in ZRN o socialnem zavarovanju člen 35.
socialno zavarovanje - pravo, ki se uporabi za prehod zahtevkov nemškega nosilca socialnega zavarovanja
S prvim odstavkom 35. člena Sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo o socialnem zavarovanju je določeno le pravo, ki se uporabi za prehod odškodninskega zahtevka z oškodovanca na nosilca socialnega zavarovanja. Z navedeno določbo pa še ni določeno pravo, na katerem temelji sam odškodninski zahtevek. To pravo se določi glede na okoliščine primera.
zavarovalna doba s povečanjem - beneficirana zavarovalna doba
Delovna mesta pilotov z več kot 200 poleti letno se uvrščajo med delovna mesta iz 210. člena ZPIZ (1992), na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, ker je opravljanje poklicne dejavnosti omejeno z določeno starostjo zaradi pogojev, v katerih fiziološke funkcije organizma zaradi narave in teže dela v tolikšni meri pešajo, da delavcu onemogočajo nadaljnje uspešno opravljanje poklicne dejavnosti po dopolnitvi določene starosti.
Tožnik je 19.5.1997 nastopil nov bolniški stalež in mu je bilo za prvih 30 dni odsotnosti z dela odmerjeno nadomestilo plače v breme delodajalca, od 31 dne dalje pa v breme Zavoda. Osnova za odmero nadomestila je različna: za prvih 30 dni po delovno pravnih predpisih, v breme Zavoda pa po ZZVZZ.
- Ker je sklep o tem, da se razširitev tožbe na novega toženca ne dovoli, procesne narave in ne končuje postopka, v tem delu revizija ni dovoljena. - Po določbi drugega odstavka 187. člena ZPP je za (subjekivno)
spremembo tožbe, s katero se toži namesto prvotne tožene stranke koga drugega, potrebna privolitev tistega, ki naj stopi v pravdo namesto tožene stranke. Ker v spornem primeru sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni dala privolitve za spremembo tožbe, sodišče ni imelo pooblastila, da bi tako spremembo dopustilo in je zato lahko samo sklenilo, da se razširitev tožbe ne dovoli.
ZPIZ člen 27, 27/3, 34, 55, 171, 171/2, 172, 172/1.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - začetek uživanja posamezne pravice
Začetek uživanja posamezne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni vedno istoveten z dnem izpolnitve pogojev. Pogoj za uveljavitev pravice do pokojnine (tudi invalidske) je prenehanje zavarovanja. Po določbi 1. odstavka 172. člena je zavarovanec upravičen do izplačevanja pokojnine od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. V kolikor do prenehanja zavarovanja ne pride, dejstvo, da je zavarovanec izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine, na pravico, ki bi mu šla, nima nobenega vpliva.
Za povzročeno škodo gre takrat, ko škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala, da obstaja vzročna zveza med škodo in nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost na strani povzročitelja škode. Ker je sodišče v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da ni mogoče ugotoviti pogojev odškodninskega delikta, saj ni niti nedopustnega ravnanja, ni vzročne zveze, ni škode v zvezi z zatrjevanim ravnanjem in ni odgovornosti zatrjevanega povzročitelja, je tudi pravilno zavrnilo tožnikov odškodninski zahtevek, ki ga je postavil zato, ker je tožena stranka zavrnila njegovo zahtevo, da se mu prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo (njegov zahtevek v zvezi s tem je pravnomočno zavrnilo tudi sodišče.
V spornem primeru tožeča stranka uveljavlja plačilo ambulantno-polikliničnih uslug, kot izhaja iz izdanega računa, pri čemer tožeča stranka ni zavarovana oseba, ki bi uveljavljala pravico do ali iz obveznega zdravstvenega zavarovanja niti ne gre za plačevanje prispevkov iz tega naslova. Ker se ne uveljavlja pravica do ali iz zdravstvenega zavarovanja ali plačilo prispevkov iz tega naslova in ker tudi ne gre za primer iz drugega odstavka 7. člena ZDSS-1 (povračilo neupravičeno pridobljenih sredstev ali povrnitev škode povzročene zavarovancu ali zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem), ampak enostavno plačilo opravljene storitve (usluge), tak spor ni socialni spor, ampak je glede na stranke spora in ob upoštevanju določbe 481. člena ZPP gospodarski spor, za odločanje v takem sporu pa je pristojno redno in ne specializirano sodišče.
pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije - dovoljenost revizije - pomembna pravna vprašanja - enotnost sodne prakse
Pritožnik ni navedel razlogov za pritožbo iz navedene določbe ZDSS-1, revizijsko sodišče pa jih tudi ni ugotovilo, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.