samostojni podjetnik - odjava dejavnosti - denarno nadomestilo za primer brezposelnosti
Na podlagi 2. alinee prvega odstavka 16. člena ZZZPB se štejejo za brezposelno osebo tisti samozaposleni, ki dejavnosti sicer niso odjavili, vendar pa jim ta ne prinaša dohodka v višini, ki bi presegala s citiranim določilom predpisani premoženjski cenzus.
Ker po določbi 243. člena ZPP izvedenci sodelujejo pri razjasnitvi kakšnega dejstva, sodi revizijska navedba, da bi sodišče moralo odrediti dokaz z izvedencem, v ugotavljanje dejanskega stanja, česar pa v reviziji ni mogoče uveljavljati. Če pa bi revizija menila, da gre v zvezi s postavitvijo izvedenca za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, bi tako kršitev morala ne samo formalno ampak tudi vsebinsko opredeliti, česar pa ni storila, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni smelo preizkušati.
invalid III. kategorije - ožji obseg zavarovanja - nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - zakonska praznina
Pri posebnih primerih zavarovanja iz 21., 22. in 23. člena ZPIZ92 gre za ožji obseg zavarovanja določenih kategorij zavarovancev. Višino nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev določa 126. člen ZPIZ92, ki pa izrecno ne vključuje zavarovancev iz 23. člena ZPIZ92, torej zavarovancev, kot je bil tožnik. Nižji sodišči sta zato pravilno upoštevali določbe ZPIZ92, ki urejajo podobne primere.
brezposelnost - pravica do denarnega nadomestila v preostalem delu - pogoji za koriščenje pri ponovnem uveljavljanju
ZZZPB v 25.a členu ne določa, da pravico do preostalega nadomestila lahko uveljavi le nekdo, ki izpolni tudi pogoje za priznanje nove pravice oziroma, da je pogoj za preostanek koriščenja nadomestila pridobitev pravice do novega nadomestila. Ob uveljavljanju koriščenja pravice v preostalem delu ni potrebno ponovno izpolnjevati vseh pogojev za pridobitev nove pravice, zlasti gostote nove delovne dobe. Potrebno pa je tudi pri uveljavljanju pravice do nadomestila v preostalem delu upoštevati splošno zahtevo zakona, da se zavarovancem zagotavljajo pravice za čas, ko so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve (tretji odstavek 1. člena oziroma 19. člen ZZZPB).
ZPIZ člen 27.ZPP člen 224, 243, 287, 287/2, 339, 339/1.
pravice iz invalidskega zavarovanja - poslabšanje zdravstvenega stanja - mnenje invalidske komisije - izvedensko mnenje - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaza z izvedencem
Predmet sodne presoje je bila odločitev pristojnih organov tožene stranke o pravicah tožnice iz invalidskega zavarovanja glede na dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v času odločanja - torej v letu 2000 in 2001. Kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju tožnice, tudi ob isti diagnozi bolezni, so bile lahko podlaga za novo odločanje o teh pravicah.
ZPIZ-1 člen 143. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen 2, 2/VI, 2/VII, 2/XI, 2/XI-2.
telesna okvara - invalidnina - parni organi
Tudi v primeru širše opredelitve in priznavanja odstotka telesnih okvar parnih organov po 2. točki XI. poglavja Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar, ki bi zajel tudi parne dele telesa, bi lahko priznali 10 % povečanje telesne okvare le takrat, če bi se s Sporazumom priznana izguba ali funkcijska motnja nanašala na parni del telesa (kot celoto) in bi Sporazum za takšen del telesa priznal določen procent telesne okvare - ne pa v primeru, ko je procent telesne okvare priznan le za okvaro posameznega organa v delu telesa, brez posebnega priznanja določenega procenta okvare še zaradi funkcijskih ali drugih motenj dela telesa oziroma okvare dela telesa (kot celote).
ZPIZ člen 94, 94/1-2, 122, 122/1-1, 139, 140, 140/1, 140/2.
invalid - nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev - zavezanec za plačilo nadomestila
Za presojo o tem, kdo je dolžan plačevati nadomestilo plače za čas čakanja delovnemu invalidu, ki mu je bila priznana pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo oziroma zaposlitev, je odločilno, ali gre za delodajalca z manj kot petimi zaposlenimi. Pri tem se upošteva čas ob nastanku invalidnosti (II. ali III. kategorije).
poslovodja gospodarske družbe - delovno razmerje - zavarovanje za primer brezposelnosti - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra
Dejstvo, da je nekdo v delovnem razmerju za nedoločen čas kot poslovodja gospodarske družbe, ga pri uveljavljanju pravic iz naslova brezposelnosti ne more postavljati v drugačen položaj kot druge zaposlene.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - zavarovanje na podlagi opravljanja dejavnosti - zahteve za opravljanje dejavnosti
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v invalidskem postopku zavarovancev, zavarovanih na podlagi samostojnega opravljanja dejavnosti, ugotavlja le, ali so zaradi ugotovljenih zdravstvenih omejitev še sposobni opravljati svojo registrirano dejavnost oziroma opravljati svojo dejavnost v polnem časovnem obsegu. Zato so za ugotovitev invalidnosti takšnega zavarovanca bistvene tudi dejanske zahteve za uspešno opravljanje dejavnosti.
invalid III. kategorije - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delovnem mestu - obdobje plačevanja nadomestila - izvršljivost odločbe ZPIZ
S priznanjem pravice do razporeditve na drugo ustrezno delo v posledici ugotovitve nesposobnosti za delo na dotedanjem ustreznem delu, tožnik ni bil več razporejen na ustrezno delo v smislu invalidskih predpisov. Delodajalec je bil novo odločbo dolžan izvršiti po dokončnosti, vendar je tožnik vse do prejema sklepa o čakanju še vedno opravljal delo na prejšnjem ustreznem delovnem mestu. Zato mu je glede na določbo 190. člena ZPIZ/92 potrebno priznati pravico do nadomestila dokler je opravljal delo na prejšnjem ustreznem delovnem mestu.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - zastaranje - roki za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja
Za presojo invalidnosti so pravno pomembne okoliščine v času, ko je prišlo do (trajnih) sprememb tožnikovega zdravstvenega stanja in njegove delazmožnosti. Ker uveljavljanje invalidnosti in pravic na podlagi invalidnosti ne zastara ter ni vezano na časovne roke, zavarovanec ne izgubi pravic na podlagi invalidnosti, čeprav jih, kljub izpolnjenim pogojem, ne uveljavlja in poskuša z drugimi zaposlitvami.
nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - povrnitev preplačil
Tožnik je za isto časovno obdobje prejel tako nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev kot plačo. Zmotno je stališče, da bi moral Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije vrniti preplačilo tožnikov delodajalec, saj je preveč izplačana nadomestila dobil tožnik, pri čemer je po 275. členu ZPIZ-1 za dolžnost vračanja izrecno zadolžena oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan znesek, do katerega ni imela pravice.
ZPP člen 394, 394/1-10. ZZZPB-D člen 61, 61/4.ZZZPB člen 25. ZDR (1990) člen 36d, 36d/2, 87.
nadomestilo za primer brezposelnosti - pojem starejšega delavca - obnova postopka - nova dejstva in dokazi
Nova dejstva in novi dokazi se po določbi 10. točke 394. člena ZPP lahko uporabijo za obnovo postopka samo tedaj, če so ta dejstva oziroma ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva ali predlagala nove dokaze. Dejstva, ki so nastala pozneje, niso razlog za obnovo postopka.
Tožnica za kmečko delo (torej svoje delo) ni več sposobna, kar izhaja tako iz mnenja sodnega izvedenca kot mnenj invalidskih komisij in izvida ortopeda. Po oceni psihiatra ni zmožna za prekvalifikacijo in ni primerna za nobeno kmečko delo. Sodni izvedenec je le kot teoretično možnost navedel, da bi tožnica sicer lahko v skrajšanem delovnem času opravljala fizično nezahtevna, npr. pisarniška dela, ki pa ji ga na manjši hribovski kmetiji ne more nihče zagotoviti. Iz tako ugotovljenega dejanskega stanja izhaja lahko le ugotovitev, da ni dokazanih objektivnih (torej dejanskih in ne zgolj teoretičnih) možnosti za zaposlitev tožnice na drugem ustreznem delu.
Mnenje invalidske komisije prve in druge stopnje, ki sta izvedenska organa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (torej ene od strank v postopku), ne predstavlja izvedenskega mnenja v skladu z določbami ZPP, saj ima tak značaj lahko le izvedensko mnenje izvedenca, ki ga v postopku določi razpravljajoče sodišče. Izvid in mnenje invalidske komisije predstavlja javno listino.
Ker se podatki oziroma mnenja invalidskih komisij niso razhajala z ostalimi medicinskimi izvidi, je sodišče utemeljeno zavrnilo dodatni dokazni predlog za postavitev sodnega izvedenca in se je lahko oprlo tudi na izvide in mnenja invalidskih komisij.
invalidnost II. kategorije - dokončnost odločbe - uresničevanje pravic zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo - obstoj delovnega razmerja
Določba 139. člena ZPIZ o tem, da so delodajalci dolžni delovne invalide II. ali III. kategorije obdržati na delu, lahko predstavlja obveznost delodajalcev le v primeru obstoja delovnega razmerja invalidov. Izraz "obdržati na delu" predpostavlja obstoj delovnega razmerja. Drugačno tolmačenje bi bilo neutemeljeno in bi pomenilo zavzemanje za to, da bi moral delodajalec ponovno zaposliti delavca - invalida, ki mu je že prenehalo delovno razmerje oziroma pogodba o zaposlitvi.
ZPIZ člen 34, 34/1-3, 123, 186.ZPIZ-1 člen 254, 254/1.
invalid III. kategorije - pravice iz naslova invalidnosti - sprememba zdravstvenega stanja
Glede na izvedeniške ugotovitve je prišlo pri tožniku po izdaji sporne odločbe do razvoja psihotravmatske motnje, ki je skupaj z drugimi posledicami poškodbe v letu 2004 privedla do izgube delovne zmožnosti za pridobitno delo. Takšna sprememba v zdravstvenem stanju lahko pomeni podlago za spremembo tožnikovih pravic iz invalidskega zavarovanja, ki v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPIZ lahko velja za naprej, ne more pa vplivati na zakonitost izdaje sporne invalidske odločbe, ki je bila izdana več let pred nastankom in ugotovitvijo te spremembe zdravstvenega stanja. Pravice na podlagi spremenjenega zdravstvenega stanja mora tožnik najprej uveljavljati pri toženi stranki (Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje).
čakanje na zaposlitev na drugem ustreznem delu - denarno nadomestilo - invalid III. kategorije - tujec
Tožnik - invalid III. kategorije nima pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, ker se v skladu z 2. odstavkom 123. člena ZPIZ ni prijavil Zavodu za zaposlovanje v roku 30 dni po izdaji in prejemu dokončne odločbe o priznanju pravice do dela na drugem ustreznem delu. Na presojo, da pogoj prijave Zavodu za zaposlovanje v predpisanem roku ni bil izpolnjen, ne vpliva dejstvo, da je tožnik tujec in da se brez veljavnega delovnega dovoljenja niti ni mogel prijaviti Zavodu za zaposlovanje, prav tako pa na to presojo ne vpliva kasnejša prijava tožnika Zavodu za zaposlovanje po pridobitvi osebnega delovnega dovoljenja.
Pri presoji zakonitosti dokončne odločbe o invalidnosti je potrebno upoštevati tožničino delovno zmožnost v času te odločbe in ne šele kasneje. Mnenja o invalidnosti, telesni okvari, potrebi po ostali pomoči in postrežbi, itd., ki jih v postopku ugotavljanja pravic iz zavarovanja pri toženi stranki dajejo invalidske komisije I. in II. stopnje, imajo naravo izvedenskih mnenj le v teh - predsodnih postopkih, ne pa v postopku pred sodiščem, kjer je potrebno izhajati iz določb ZPP in upoštevati zahtevo po nepristranskem strokovnem mnenju, ki ga ne more podati organ ene od strank v postopku. Glede na naravo mnenj invalidske komisije I. in II. stopnje je v sodnem postopku, v katerem kot ena od strank nastopa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, neprimerno zahtevati od invalidske komisije II. stopnje še dodatno mnenje, v katerem invalidska komisija ne pojasni le morebitnih nejasnosti v svojem že podanem mnenju, temveč se poleg tega še enkrat izrecno opredeli do že znane in še dodatne medicinske dokumentacije - dokumentacije, ki je pri prejšnjem mnenju še ni bilo oziroma invalidski komisiji še ni bila znana. Razlog za zavrnitev izvedbe predlaganega dokaza z izvedencem ne more biti sklicevanje na dopolnilno strokovno mnenje izvedenskega organa ene od strank v postopku.