ZOR člen 376, 376/1. ZDSS člen 35.ZPIZ člen 289.ZPIZ-1 člen 276.
priznanje pravice iz zavarovanja - odškodninska odgovornost zavoda - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka
Tožeča stranka je resda uveljavljala odškodninsko odgovornost tožene stranke s sklicevanjem na zavlačevanje postopka pri priznanju pravic iz pokojninskega zavarovanja, vendar pa je znesek zahtevane odškodnine (in s tem tudi zatrjevano škodo) opredelila v višini zakonskih zamudnih obresti od posameznih mesečnih zneskov, ki jih ji je tožena stranka izplačala na podlagi odločbe o odmeri in izplačevanju denarnega nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo. Za presojo zastaranja je zato odločilno, kdaj se je tožeča stranka seznanila z vsemi tistimi okoliščinami glede zatrjevane škode (po njeni oceni je to škoda v višini zakonskih zamudnih obresti), na podlagi katerih je lahko postavila obravnavani tožbeni zahtevek tako po temelju, kot ga tudi določila po višini.
S sodbo je sodišče o pravici do denarnega nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev odločilo le po temelju, toženi stranki pa naložilo izdajo odločbe o odmeri in izplačevanju tega nadomestila. Šele na podlagi te odločbe se je tožeča stranka sploh lahko seznanila in tudi opredelila škodo, do povrnitve katere naj bi bila upravičena in jo uveljavlja v tem sporu kot premoženjsko škodo v višini zakonskih zamudnih obresti od konkretnih mesečnih zneskov nadomestila.
ZZZPB člen 56, 59.ZS člen 3. Pravilnik o štipendiranju (1991) člen 8, 9. Odlok o valorizaciji katastrskega dohodka in o določitvi količnikov za valorizacijo katastrskega dohodka za leto 1991 (1990) člen 2.
Tožnik tudi ob upoštevanju koeficienta iz leta 1990 ne bi dosegal cenzusa za odmero štipendije. Šele z mejnim koeficientom 99,52 oziroma koeficientom 99 bi se izenačil oziroma spustil pod 110 % zajamčenega osebnega dohodka (oziroma 7.810 SIT). Prav zaradi tega ni utemeljen zaključek o njegovem neenakopravnem obravnavanju.
Mnenje invalidske komisije v sodnem postopku nima narave izvedeniškega mnenja neodvisnega izvedenca, ki ga v sodnem postopku pridobi sodišče. Glede na opredelitve dela invalidskih komisij, kot izvedenskih organov tožene stranke, v 261. členu ZPIZ-1, pa se lahko njihovim mnenjem v sodnem postopku prizna vsaj status javne listine iz 224. člena ZPP.
Zavarovanje za primer brezposelnosti je po definiciji 3. odstavka 1. člena ZZZPB šteti za sui generis zavarovanje. Zavarovanec lahko pravice iz tega zavarovanja pridobi samo v primeru, ko zavarovalnega primera ni povzročil sam.
V skladu z določbo 15. alinee 1. odstavka 19. člena ZZZPB, ki določa, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca, če ne uveljavlja varstva pravic pri delodajalcu ali ne zahteva sodnega varstva v skladu z zakonom, je sodišče glede na ugotovljeno dejstvo, da tožnica sklepa o prenehanju ni izpodbijala niti pri delodajalcu niti pred sodiščem, ugotavljalo tudi (ne)zakonitost prenehanja delovnega razmerja.
Odločbe zavoda z dne 7.8.1995, kljub kasnejši pravnomočni razveljavitvi, ni mogoče opredeliti kot protipravno ravnanje v smislu ene od predpostavk odškodninske obveznosti. Temelj za njeno izdajo je predstavljala dne 19.1.1995 vložena pritožba. Ker je bila tožeča stranka s to odločbo uvrščena v III. kategorijo invalidnosti, je bila napotitev v odločbi, naj se po njeni dokončnosti prijavi Zavodu za zaposlovanje zaradi pridobitve denarnega nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev, materialnopravno utemeljena v določilu 123. člena ZPIZ.
invalidska pokojnina - pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje – zavrženje pritožbe – razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Tožnik se je pritožil zoper odločbo (ne zoper sklep ali sodbo) sodišča druge stopnje v glavni stvari. V vlogi ni navedel razlogov, zakaj izpodbija sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje. Vrhovno sodišče je zato pritožbo zoper sodbo zavrglo kot nedovoljeno, zoper sklep pa kot neutemeljeno.
poškodba pri delu – vzrok invalidnosti I. kategorije - vzročna zveza
Vzročna zveza daje odgovor na vprašanje, katero dejstvo je povzročilo določeno posledico oziroma škodo. To dejstvo pa se glede na določbo 30. člena ZPIZ ne nanaša le na vzrok poškodbe, saj mora biti ob tem podana tudi zveza z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi takšnega dela ali dejavnosti pa mora biti poškodovanec tudi zavarovan.
Bistveno za odločitev v tej zadevi (dodelitev izredne denarne socialne pomoči) je bilo tako pri toženi stranki kot pred sodiščem dejstvo, da tožnik ni navedel nobenega takega razloga, zaradi katerega bi se znašel v položaju materialne ogroženosti.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 126. Zakon o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih (1966) člen 34.
delo – elementi delovnega razmerja – vštevanje v zavarovalno dobo
Za pravilno uporabo materialnega prava je potrebno ugotoviti, ali je imelo delo tožnice vse elemente delovnega razmerja. Šele potem bo mogoče odločiti, ali se ji sporno obdobje šteje v zavarovalno dobo in o pravicah iz pokojninskega zavarovanja, ki jih uveljavlja.
pravica iz naslova invalidnosti – večletno odločanje na Zavodu - odškodnina
Pravno zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da je kot pravno priznano škodo za duševne bolečine zaradi strahu in zaradi trajno zmanjšanih življenjskih aktivnosti mogoče upoštevati le, če so posledica telesnih poškodb.
spremenjena delovna zmožnost – sprememba zakona – zahteva za določitev pravic po ZPIZ – rok za vložitev zahteve
Tožnik zahteve iz 296. člena ZPIZ ni vložil v zakonsko zahtevanem roku. Odločitev tožene stranke, da gredo tožniku v skladu z drugim odstavkom 296. člena ZPIZ pravice iz naslova invalidnosti III. kategorije šele od 1. 2. 2002 dalje, je zato pravilna.
delovni invalid – drugo ustrezno delo – nadomestilo zaradi manjše plače
Pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ima delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki na podlagi priznane pravice do razporeditve oziroma do zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo. Ker tožnica nima priznane pravice do opravljanja drugega ustreznega dela, ji ni mogoče priznati nadomestila plače iz tega naslova.
ZZZPB člen 16, 16/1, 16/1-2, 32. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja uradnih evidenc s področja zaposlovanja (2002) člen 16.
status brezposelne osebe – solastnik gospodarske družbe – čisti ali bilančni dobiček – dobiček solastnika
Za priznanje statusa brezposelne osebe ni pomembno le dejstvo (predhodnega) zavarovanja, saj se med brezposelne osebe ne vključijo osebe, ki si kljub prenehanju delovnega razmerja (in s tem zavarovanja na tej podlagi) zagotavljajo oziroma bodo zagotovile prihodke iz drugih naslovov in s tem kljub morda bistvenemu zmanjšanju dotedanjih prejemkov zadovoljiv gmotni položaj oziroma se med takšne osebe lahko vključijo tudi samozaposleni in lastniki družb, ki ne dosegajo določenega premoženjskega cenzusa.
Glede na namen ZZZPB, da se kot brezposelne osebe lahko šteje le tiste lastnike, ki v koledarskem letu pred nastankom brezposelnosti ne dosežejo dobička v določeni višini, (to pa glede na predvideni cenzus predpostavlja njihovo slabo gmotno stanje), je ta dobiček lahko le kategorija bilančnega dobička.
Iz besedila 2. alineje prvega odstavka 16. člena ZZZPB sicer izhaja, da se pojem dobička nanaša na dobiček družbe in ne dobiček posameznih solastnikov, vendar bi bila takšna interpretacija v nasprotju z namenom zakona. V evidenco brezposelnih se namreč vpisuje fizične osebe, pri čemer je potrebno upoštevati njihov premoženjski položaj.
pravice iz naslova invalidnosti - delo s skrajšanim delovnim časom - starostna meja
Kdaj je pri tožniku nastala invalidnost je dejansko, in ne pravno vprašanje.
Tožnik ne more pridobiti pravice do dela s skrajšanim delovnim časom. Njegova invalidnost namreč ni nastala pred 15.9.2000, ko je dopolnil starost 63 let, kar je v skladu s 95. členom (v povezavi z 39. členom) ZPIZ92 starostna meja za pridobitev pravice do dela s skrajšanim delovnim časom.
priznanje invalidnosti I. kategorije - nova invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokaz z izvedencem
Ob skladnih strokovnih ugotovitvah (da pri tožniku ni prišlo do objektivnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi vplivalo na spremembo invalidnosti), ki so izhajale iz vseh specialističnih izvidov in iz obeh mnenj invalidskih komisij, ni bilo razlogov za še dodatno dokazovanje z izvedencem, saj lahko predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, sodišče obrazloženo zavrne.
Ker ZDR/90 in ZTPDR nista urejala pravne veljavnosti navideznih sklepov delodajalca, je za njihovo presojo potrebno smiselno uporabiti določbe takrat veljavnega ZOR, ki je v prvem odstavku 66. člena določal, da navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama, v tretjem odstavku pa, da navidezne pogodbe ni mogoče uveljaviti proti tretji pošteni osebi.
ZPIZ člen 94, 94/1-2, 123.ZDSS-1 člen 21.ZZZPB člen 69, 69/2.
tujec - čakanje na zaposlitev na drugem ustreznem delu – denarno nadomestilo – pogoji – prijava na zavodu za zaposlovanje - predhodno vprašanje
O zahtevku tožnika – tujca v zvezi s plačilom nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu je mogoče odločiti ne glede na to, kakšne so njegove pravice glede prebivališča, delovnega dovoljenja ali brezposelne osebe. Če tožnik katerega od teh položajev oziroma pravic nima, to v tem sporu pomeni, da predpisanih pogojev za določeno pravico iz invalidskega zavarovanja pač ne izpolnjuje.
Kot predhodno vprašanje ni mogoče uveljavljati zahtevka, da naj sodišče v socialnem sporu odloči o pravici ali pravnem razmerju, o katerem sploh še ni bilo odločeno pred pristojnim organom oziroma tožnik takega postopka sploh ni začel.
nadomestilo za brezposelnost - zamudne obresti - rok za sodno varstvo - prekluzivni rok - sodne počitnice
Rok za vložitev tožbe zaradi uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti je materialni prekluzivni rok, ki ga sodne počitnice ne podaljšajo.
pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - osnova za obračun prispevkov
Zavarovanci iz 24. člena ZPIZ/92, ki se zavarujejo po osnovi iz 231. člena ZPIZ/92, imajo možnost uveljavljati in pridobiti vse pravice iz invalidskega zavarovanja.
varstveni dodatek - premoženjski cenzus - davek iz kmetijstva - posebna olajšava
Med skupne dohodke uživalca pokojnine (133. člen ZPIZ-1) se všteva tudi dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, zmanjšan za olajšave po določbah zakona o dohodnini.