ZDSS-1 člen 7. ZUS-1 člen 1, 2, 4, 7. ZPP člen 25, 32.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodnina zaradi postopka DURS
Nobena od podlag za določitev pristojnosti, ki jih navaja tožnica (nepravilna prijava samostojne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti pri DURS, nepredložitev podatkov o priglasitvi, itd. DURS, Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma Zavodu za zdravstveno zavarovanje, utaja prejema odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, napake pri izterjavi prispevkov in nepravilen obračun obresti DURS) ne pokrije področja predvidenih socialnih sporov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (7. člen ZDSS-1). V tem sporu zato ni podana pristojnost socialnega sodišča.
ZPIZ-1 člen 187, 191. ZPIZ člen 202. ZMEPIZ člen 45, 49. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2.
status zavarovanca - obstoj delovnega razmerja - plačilo prispevkov s strani delodajalca - pokojninsko zavarovanje
Okoliščina, da za določeno osebo v delovnem razmerju ni bila vložena prijava v zavarovanje in da zanjo ni bil plačan prispevek za socialno zavarovanje, nima nobenega vpliva na obstoj delovnega razmerja in praviloma tudi ne na vštevanje časa tega delovnega razmerja v zavarovalno dobo za uveljavitev pravic iz pokojninskega zavarovanja po določbah ZPIZ/92.
Mnenja invalidskih komisij prve in druge stopnje, vključno z dopolnilnim mnenjem invalidske komisije druge stopnje, niso bila v neskladju z izvidi in mnenji specialistov, tožnica pa na ugotovitve invalidske komisije druge stopnje v dopolnilnem mnenju tudi ni imela pripomb, s katerimi bi utemeljila potrebo po razjasnitvi dejanskega stanja še s pomočjo izvedenca medicinske stroke. S tem, ko sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem, oziroma sodišče druge stopnje ni sledilo pritožbenim navedbam, s katerimi je tožnica takšno odločitev sodišča prve stopnje grajala, ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - nepopolna vloga - rok za revizijo - zavrženje revizije
ZPP ne vsebuje posebne podlage za odpravo pomanjkanja postulacijske sposobnosti.
Odprava te pomanjkljivosti je tudi pojmovno nemogoča. Če odvetnik revizijo kasneje opremi le s svojim žigom in podpisom, s tem v nasprotju z resničnim potekom dogodkov potrdi, da je revizijo sestavil on, čeprav to ni res. Revizija je vsebinsko še vedno enaka in laična, saj odvetnikova naknadna potrditev z žigom in podpisom (namesto podpisa revidenta - kot v tem primeru) v ničemer ne pripomore k večji strokovnosti le te.
ZDR člen 4, 9, 11, 12, 13, 72. ZPIZ-1 člen 13, 15, 25. ZGD-1 člen 525.
enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodna oseba - status zavarovanca - samozaposlena oseba - podlaga za obvezno zavarovanje - obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi
V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi in nastanka delovnega razmerja edinega družbenika in direktorja družbe gre za notranje razmerje med direktorjem, kot zastopnikom družbe, preko katerega družba izvaja aktivno vlogo delodajalca, in isto fizično osebo, ki bi morala kot delavec ravnati po navodilih delodajalca, torej iste fizične osebe. Dejansko gre pri tem za razmerje, ko sta značilna nasprotna položaja delavca in delodajalca, brez katerega delovno razmerje ne more nastati in obstajati, združena v isti fizični osebi, tako da je dvostranskost razmerja, značilnega za pogodbo o zaposlitvi, onemogočena.
Ker tožnik del in nalog v družbi ni mogel opravljati po navodilih in pod nadzorom delodajalca, ki ga je kot edini družbenik in zastopnik družbe operativno predstavljal v isti osebi, ni bila podana pravna podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v smislu 4. člena in prvega odstavka 9. člena ZDR.
ZPIZ člen 8. ZPIZ-1 člen 187, 188. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2.
ugotavljanje lastnosti zavarovanca - pravnomočna sodna odločba o obstoju delovnega razmerja - pokojninsko zavarovanje
Za primer, da je bil obstoj delovnega razmerja ugotovljen s pravnomočno sodno odločbo, Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni vseboval dodatnih zahtev za priznanje lastnosti zavarovanca oziroma za priznanje zavarovalnega razmerja.
nadomestilo zaradi manjše plače na druge ustreznem delu - pravna podlaga - sprejem novega zakona - uporaba določb o pravicah iz invalidskega zavarovanja
Postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja se je začel na predlog tožnikovega osebnega zdravnika z dne 5. 2. 2003. Pravna podlaga za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja je zato v celoti ZPIZ-1.
odškodninska odgovornost - odgovornost države za škodo, ki jo povzroči njen organ - nezakonita odločba - protipravno ravnanje - krajši delovni čas - plačilo prispevkov za socialno varnost
Napake v postopku pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja.
priznanje invalidnosti - delazmožnost - delovno mesto
Ker je bilo ugotovljeno, da je bila tožnica kljub okvaram vratne hrbtenice brez nevarnosti za svoje zdravje z normalnim delovnim učinkom zmožna opravljati dela delovnega mesta referenta v nabavi, na katerega je bila razporejena v času nastanka invalidnosti, je sodišče utemeljeno ugotovilo, da pri njej invalidnost v smislu določila 27. člena ZPIZ/92 ni podana.
ZMEPIZ člen 45. ZPIZ člen 24. ZPIZ-1 člen 16. ZMEPIZ člen 47, 50.
lastnost zavarovanca obveznega zavarovanja - sprememba podlage za zavarovanje
Ob izpolnjenih pogojih lahko pride do spremembe statusa zavarovanca zaradi spremenjene podlage zavarovanja, kot pravno urejenega statusa, le za naprej z izdajo ustrezne odločbe.
ugotavljanje invalidnosti - ponovno odločanje - kasneje pridobljena medicinska dokumentacija
Predmet spora je zakonitost odločb tožene stranke z dne 12. 1. 2004 in 11. 3. 2005, ki sta lahko temeljili le na zdravstveni dokumentaciji, ki je bila dostopna oziroma znana v času izdaje teh odločb. Kasnejša zdravstvena dokumentacija na pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb tožene stranke ne more vplivati.
Konvencija o socialnem zavarovanju med SFRJ in Republiko Avstrijo člen 38. ZMZPP člen 26. ZOR člen 373, 377.
prenos odškodninske terjatve - uporaba avstrijskega prava za prenos odškodninske terjatve - pravo, ki se uporabi za prehod zahtevkov avstrijskega nosilca zavarovanja - zastaranje odškodninskega zahtevka
Upoštevaje besedilo 38. člena Konvencije o socialnem zavarovanju med SFRJ in Republiko Avstrijo, sta sodišči prve in druge stopnje za presojo o vprašanju prehoda pravic oškodovanca na nosilca zavarovanja pravilno uporabili avstrijsko pravo - 332. člen Allgemeines Sozialversicherungsgesetz. Ta določba daje podlago za presojo, da je tožeča stranka na podlagi zakona samega vstopila v pravice upnika, oškodovanca iz odškodninskega razmerja proti drugi toženki. Gre tako za zakonito subrogacijo.
Po 26. členu ZMZPP se za učinek legalne cesije uporabi pravo terjatve, ki se prenaša. Za presojo nastanka in prenehanja nepogodbene odškodninske terjatve (in posledično učinkov zakonite subrogacije) se zato uporablja ZOR.
Odškodninska terjatev oškodovanca je prešla na tožečo stranko z vsemi lastnostmi, ki jih je imela v trenutku prehoda. To velja tudi za morebitno zastaranje terjatve. Zakonita subrogacija sama zase zato ne more imeti nobenega vpliva na začetek teka zastaralnega roka za odškodninsko terjatev, ki se je prenesla, pa čeprav subrogiranec (tožeča stranka) z vstopom v pravice subroganta (oškodovanca) pridobi regresni zahtevek kasneje kot oškodovanec v razmerju do oškodovalca.
ZSDP člen 2, 3, 76, 77. ZZZDR člen 2, 8. ZIRD člen 2. ZSV člen 16, 41b.
družinski prejemek - dodatek za veliko družino - rejniška družina - jezikovna razlaga zakona
Rejnik se v smislu določil ZSDP šteje za drugo osebo in ne za starša otroka, ki ga ima v reji.
Če je do posamezne pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo ali pravice do družinskega prejemka upravičena tudi druga oseba, je v ZSDP to izrecno določeno v okviru ureditve posamezne od teh pravic. Dodatka za veliko družino druga oseba (rejnik) ne more uveljavljati, saj ta dodatek glede na izrecno zakonsko določilo pripada le enemu od staršev, če so starši in otroci državljani Republike Slovenije in imajo skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, oziroma enemu od otrok, kadar trije ali več otrok iz iste družine živi brez staršev.
V ZZZDR rejniški družini ni priznan status družine v smislu 2. člena tega zakona.
nadomestilo plače za čas čakanja na drugem ustreznem delu - poslabšanje invalidnosti - varstvo pridobljenih pravic - nadomestilo za invalidnost - vrnitev preplačila
Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja so bile tožeči stranki v odločbi z dne 28. 6. 2004 glede na odločbo z dne 28. 6. 1996 še vedno v okviru iste, III. stopnje invalidnosti, določene dodatne omejitve pri delu. Tako ugotovljeno dejansko stanje je potrebno razlagati kot poslabšanje že ugotovljene invalidnosti v smislu določila tretjega odstavka 397. člena ZPIZ-1, kar je narekovalo priznanje pravic tožeči stranki po določbah ZPIZ-1. Tožena stranka je zato utemeljeno izdala odločbe, da z dnem pravnomočnosti odločbe z dne 28. 6. 2004 preneha pravica tožeče stranke do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev in ji priznala in odmerila nadomestilo za invalidnost.
Uživalcem pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija) je zagotovljeno varstvo po prejšnjih predpisih (ZPIZ) pridobljenih pravic le ob predpostavki, da je dejansko stanje, ki je bilo podlaga za priznanje teh pravic v času odločanja po ZPIZ, ostalo nespremenjeno ob morebitnem vnovičnem odločanju o pravicah na podlagi preostale delovne zmožnosti po določilih ZPIZ-1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - dodatek za tujo nego in pomoč - socialni prejemek
Z ZDSS-1 je bila pristojnost socialnega sodišča deloma spremenjena. Socialno sodišče je na področju socialnih prejemkov pristojno odločati o sporih o socialno varstvenih dajatvah in o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov ob upoštevanju dodatnih pogojev (vezanost na namen in premoženjski cenzus). To pomeni, da socialno sodišče ni pristojno za odločanje o pravici do socialno varstvenih storitev, še vedno pa je pristojno za odločanje o različnih socialno varstvenih dajatvah, določenih v obliki denarnih pomoči: bodisi kot denarna socialna pomoč po ZSV bodisi denarne dajatve po posebnih predpisih, ki imajo po svoji vsebini naravo socialne pomoči. Namen in vsebina dodatka za tujo nego in pomoč po ZDVDTP pa je še vedno taka.
pravice iz invalidskega zavarovanja - povrnitev preplačil - pobot
Pravice iz invalidskega zavarovanja se priznavajo z dokončnimi odločbami Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, izdanimi na zahtevo zavarovanca (259. in 262. člen ZPIZ-1). Pred tem ni podlage za uveljavljanje denarnih pravic iz naslova invalidskega zavarovanja in tudi ne za uveljavljanje takih terjatev v pobot.
Ker pooblaščenka tožene stranke, ki do pravnomočnosti sodbe še ni bila pooblaščenka tožene stranke, kljub (novemu) pooblastilu, ki ga je predložila ob vložitvi revizije, ni izkazala, da izpolnjuje pogoj iz 65. člena ZDSS-1, saj v spisu ni dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, to pomeni, da je izredno pravno sredstvo vložil nekdo, ki nima te pravice oziroma je ni dokazal. Takšna revizija je glede na določbo drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena in jo je zato ob upoštevanju 377. člena ZPP treba zavreči.