Ker tožnik kljub pozivu ni predložil zdravniških izvidov, ki bi vzbujali dvom v ugotovitve invalidske komisije, je sodišče na podlagi prvega in drugega odstavka 287. člena ZPP utemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza z izvedencem, ker je na podlagi 8. člena ZPP lahko ob že izvedenih dokazih prepričljivo presodilo, da pri tožniku invalidnost ni podana.
III. kategorija invalidnosti - mnenje invalidske komisije - obvezno zavarovanje - delovno razmerje - popoldanska dejavnost - enaka obravnava
Intervenient je bil obvezno zavarovan na podlagi delovnega razmerja in ne na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti. Pri ugotavljanju invalidnosti III. kategorije se je zato zmožnost intervenienta za delo utemeljeno presojala z vidika delovnega mesta, na katerem je razporejen pri tožeči stranki.
Ni razloga, da bi bil intervenient zaradi okoliščine, da ima registrirano popoldansko dejavnost, pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja obravnavan drugače, kot ostali zavarovanci.
ZPIZ-1 člen 13, 15, 25. ZDR člen 4, 9, 11, 12, 13, 72. ZGD-1 člen 525.
obstoj delovnega razmerja - status zavarovanca - ničnost pogodbe o zaposlitvi - enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodna oseba - samozaposlena oseba - podlaga za obvezno zavarovanje
Ker lahko člani organov družb kot poslovodne osebe svoje delo v okviru statusnopravne funkcije na podlagi določb ZGD-1 opravljajo tudi na drugi pravni podlagi, je lahko status take poslovodne osebe nasploh odvisen od oblikovanja razmerja med njo in družbo. Če svojo medsebojno pogodbeno razmerje oblikujeta tako, da v njem dejansko obstajajo elementi delovnega razmerja, velja za njuno razmerje delovna zakonodaja z določenimi posebnostmi, če temu ni tako, pa gre za neko drugo vrsto pogodbe. Če se označba pogodbe in dejansko razmerje med strankama ne ujemata, se pravna narava pogodbe presoja po dejanski vsebini razmerja.
V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi in nastanka delovnega razmerja edinega družbenika d.o.o. in direktorja družbe gre za notranje razmerje med direktorjem, kot zastopnikom družbe, preko katerega družba izvaja aktivno vlogo delodajalca, in isto fizično osebo, ki bi morala kot delavec ravnati po navodilih delodajalca, torej iste fizične osebe. Dejansko bi pri tem šlo za razmerje, ko sta značilna nasprotna položaja delavca in delodajalca, brez katerih delovno razmerje ne more nastati in obstajati, združena v isti fizični osebi, tako da je dvostranskost razmerja, značilnega za pogodbo o zaposlitvi, onemogočena.
Opredelitev do vprašanja, ali je bil tožnik zmožen za opravljanje dela zavarovalnega zastopnika, predstavlja dokazno oceno sodišča, pri kateri je bilo to dolžno tehtati tudi vsebino med seboj nasprotujočih si dokazov in ob upoštevanju načela proste presoje dokazov odločiti, katera so tista dejstva, ki jih bo štelo za dokazana.
Zavrnitev dokaznega predloga sama po sebi ne predstavlja kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena URS. Navedeno ustavno jamstvo stranki namreč ne zagotavlja pravice do izvedbe vseh dokazov, ki jih je predlagala. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso pomembni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, mora pa zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti.
poslabšanje zdravstvenega stanja - depresivne motnje - končano zdravljenje - dodatne delovne omejitve - III. kategorija invalidnosti - varstvo pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih
Glede na ugotovljene depresivne motnje ima tožnik v prvi vrsti pravico do zdravljenja. Šele če zdravljenje ne bo uspešno, bo lahko zaradi tega uveljavljal dodatne pravice na podlagi invalidnosti.
Tudi priznanje dodatnih delovnih omejitev v okviru že obstoječe invalidnosti III. kategorije pomeni poslabšanje invalidnosti v smislu tretjega odstavka 397. člena ZPIZ-1, ki je pogoj za pridobitev pravic na podlagi tega zakona tudi v primeru, ko so bile invalidu II. ali III. kategorije pravice iz naslova invalidnosti priznane že na podlagi prejšnjih predpisov.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - invalid - refundacija nadomestila plače - gospodarski spor
Iz kompetenčnega dejanskega stanja izhaja, da gre za spor o refundaciji nadomestila plače, ki jo je delodajalec naknadno izplačal svojemu delavcu, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa naj bi bil na podlagi določb pokojninske in invalidske zakonodaje in dejstva, da je ta delavec invalid II. kategorije invalidnosti, s pravico do dela s polovičnim delovnim časom, del teh prejemkov dolžan povrniti tožeči stranki. Gre za gospodarski spor.
nadomestilo za primer brezposelnosti - zamudne obresti
Tožniku je bila pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti za sporno obdobje priznana z odločbo ministrstva z dne 9. 12. 2005. Tožena stranka je bila na podlagi te odločbe dolžna odločiti o višini denarnega nadomestila. To obveznost je izpolnila z odločbo z dne 12. 1. 2006 ter 31. 1. 2006 tožniku nadomestilo tudi v celoti plačala. Iz teh dejanskih ugotovitev izhaja, da tožena stranka z izpolnitvijo svoje obveznosti ni prišla v zamudo.
Tožnik bi z zatrjevanjem, da mu je zaradi krivdnega ravnanja tožene stranke nastala škoda, lahko uveljavljal plačilo odškodnine, ne pa plačilo zakonskih zamudnih obresti. Slednje namreč niso odškodnina temveč sankcija za plačilno zamudo in jih tudi ni mogoče zahtevati namesto odškodnine.
III. kategorija invalidnosti - delo s krajšim delovnim časom - nova odločba - mnenje o ustreznosti dela - delna invalidska pokojnina - začetek izplačevanja - odškodninska odgovornost zavoda - protipravnost
Delna invalidska pokojnina, odmerjena po prvi alineji tretjega odstavka 93. člena ZPIZ-1, se izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem delovnem mestu.
Glede na dejanske ugotovitve, da je bilo mnenje tožene stranke o ustreznosti delovnega mesta čistilec izdelano prej kot v enem mesecu od zahteve delodajalca, pri čemer to mnenje niti ni pogoj za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi tožnika na delovnem mestu z omejitvami in za krajši delovni čas od polnega, v ravnanju tožene stranke ni elementa protipravnosti.
invalid - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina
Dejanska ugotovitev, da tožnik kot invalid III. kategorije za svoje delo slikopleskarja ni več zmožen s polnim delovnim časom, je zadostna podlaga za priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega na podlagi 93. člena ZPIZ-1.
Zmotno je stališče, da tožniku ni mogoče priznati pravice do delne invalidske pokojnine, dokler ne začne delati s krajšim delovnim časom. Iz določbe drugega odstavka 93. člena ZPIZ-1 (še manj pa iz določbe prvega odstavka) ne izhaja, da je pogoj za priznanje te pravice začetek dela s krajšim delovnim časom.
dovoljena revizije - rok za vložitev revizije - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - zavrženje revizije
Pozivanje tožnice naj se izjavi o tem, ali se njena vloga morda šteje kot pritožba ali revizija, itd. je bilo napačno in kot takšno nepotrebno. V skladu z določbo 383. člena ZPP v postopku z revizijo smiselno velja določba 336. člena ZPP, ta pa določa, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
ZDSS-1 člen 81, 82. ZPIZ-1 člen 66, 71, 93, 156, 159, 163.
delna invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje - izdaja novega upravnega akta
ZDSS-1 po odpravi izpodbijanega upravnega akta tožene stranke ne onemogoča sodišču, da bi odločilo tudi o pravici, obveznosti in pravni koristi, temveč takšno odločanje predvideva kot pravilo.
Pogoji za pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1 niso odvisni od pogojev za izplačevanje, velja pa tudi obratno – da pridobitev pravice sama po sebi še ne pomeni tudi izpolnitev pogojev za izplačevanje.
ZPIZ-1 člen 7, 15, 15/2, 30, 67, 156. ZMEPIZ člen 55. ZMEPIZ člen 47.
pravica do invalidske pokojnine - družbenik in poslovodna oseba - odjava iz obveznega zavarovanja - vpis v sodni register - lastnost zavarovanca - prenehanje zavarovanja
Če tožnik ni vložil prijave v zavarovanje, ne more biti v bolj ugodnem položaju, kot bi bil, če bi bila prijava vložena.
Uživalcu pripada pokojnina od dneva, ko sta kumulativno izpolnjena oba pogoja – pravnomočno priznana invalidnost prve kategorije in prenehanje zavarovanja, torej ne odjava iz zavarovanja, ki tudi sicer sama po sebi ne pomeni prenehanja zavarovalnega razmerja.
razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja - priznanje novih ali drugačnih pravic iz invalidskega zavarovanja - invalid - I. kategorija invalidnosti
Revizija zatrjuje, da je tožnikovo zdravstveno stanje takšno, da ni več sposoben delati niti z omejitvami. Takšnega zatrjevanja ni mogoče upoštevati, ker gre za izpodbijanje dokazne ocene sodišča, kar ni dovoljen revizijski razlog.
invalid – delo s skrajšanim delovnim časom – obveznost izplačila nadomestila plače
Zavod bo izplačal nadomestilo delodajalcu potem, ko bo ta izplačal nadomestilo delavcu, na podlagi ustreznega zahtevka delodajalca, in sicer za preteklo trimesečje. Ni pravne podlage, ki bi omogočala neposredno izplačilo nadomestila delavcu na podlagi njegovega zahtevka, torej brez oziroma mimo zahtevka delodajalca. Tega ne spremeni niti okoliščina, da tožniku delodajalec ni izplačeval ne plače, ne nadomestila plače.
Ko je zavarovancu pravica priznana, jo v primeru nadomestila do plače za krajši delovni čas uresničuje pri delodajalcu in ne neposredno pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je postala odločba, s katero je bila ta pravica zavarovancu priznana, pravnomočna.
invalidska pokojnina - I. kategorija invalidnosti - opredelitev invalidnosti po slovenski in avstrijski zakonodaji - meddržavni sporazum
Pri ugotavljanju invalidnosti in pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine na podlagi dobe, dosežene v Republiki Sloveniji, je treba izhajati iz določb slovenske zakonodaje.
pravica do premestitve na drugo ustrezno delo - delo s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - začetek izplačevanja
Pravice na podlagi invalidnosti gredo zavarovancu glede na določbo petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 z dnem nastanka invalidnosti, kar pa še ne pomeni, da se bodo od takrat tudi izplačevale. Za izplačevanje pravice do delne invalidske pokojnine morajo biti izpolnjeni tudi drugi pogoji, med katerimi je tudi določba prvega odstavka 159. člena ZPIZ-1, da se zavarovancu ta pravica izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, izplačuje pa se, dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.
pravica do nadomestila plače - odmera nadomestila plače - invalid II. kategorije invalidnosti
Ob ugotovitvi, da je tožnica od 11. 12. 2002 dalje invalidka II. kategorije s pravico do dela s skrajšanim 4-urnim delovnim časom, je imelo sodišče na podlagi določb ZPIZ/92 pravno podlago za priznanje pravice do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in za naložitev toženi stranki, da o višini tožničinega nadomestila plače odloči v roku 30 dni, ker samo s podatki za odmero višine nadomestila ni razpolagalo.
ZPIZ člen 8. ZPIZ-1 člen 187, 188. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2.
ugotavljanje lastnosti zavarovanca - pravnomočna sodna odločba o obstoju delovnega razmerja
Za primer, da je bil obstoj delovnega razmerja ugotovljen s pravnomočno sodno odločbo, Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni vseboval dodatnih zahtev za priznanje lastnosti zavarovanca oziroma za priznanje zavarovalnega razmerja.
Ob ugotovitvah, da tožnica za redno socialno pomoč v spornem obdobju ni zaprosila, da ji je bila socialna pomoč za nakup kurjave že odobrena, da ji je tudi sicer kurjavo za zimo zagotovila njena mati in da je uveljavljala pravico do enkratne občinske socialne pomoči za stroške zdravila, ki ji je bilo le priporočeno, je bil tožničin zahtevek za priznanje enkratne socialne pomoči utemeljeno zavrnjen.