ZPIZ-1 člen 15, 25. ZMEPIZ člen 45 – 50. URS člen 158.
lastnost zavarovanca obveznega zavarovanja - sprememba podlage za zavarovanje - veljavnost za nazaj
Določbe drugega odstavka 48. člena ZMEPIZ pri odločanju o spremembi lastnosti zavarovanca ni mogoče upoštevati ter ugotoviti obstoja te spremembe za nazaj od dneva nastanka pravnega razmerja, ki je temelj za spremembo, oziroma od dneva uveljavitve ZPIZ-1 dalje.
Ker je Zavod RS za zaposlovanje delal v skladu s svojim javnim pooblastilom (6. člen ZZZPB) po ustaljeni in običajni metodi dela in pri tem ni posegel v tožnikove osebnostne pravice, je bil zaradi nedokazanega protipravnega ravnanja odškodninski zahtevek pravilno zavrnjen.
ZPIZ člen 133. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 215.
delavec invalid – nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – nadomestilo plače po panožni kolektivni pogodbi
Tako določba 215. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa kot določba 133. člena ZPIZ zasledujeta isti namen, in sicer zagotoviti, da se delavcu invalidu plača zaradi prerazporeditve na drugo delovno mesto ne bi poslabšala. Cilj je, da se ohrani finančni položaj delavca invalida tudi po razporeditvi na ustrezno delovno mesto. Tožnik zahteva nadomestilo plače od delodajalca na podlagi panožne kolektivne pogodbe in še nadomestilo od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na podlagi ZPIZ, zaradi česar bi dobival več kot pred prerazporeditvijo, kar je v nasprotju z namenom navedenih predpisov.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - vrnitev preplačila – zastaranje
Vprašanja zastaranja terjatve iz naslova preplačila nadomestila plače zaradi skrajšanega delovnega časa ni mogoče vezati zgolj na določbe ZPIZ-1, pač pa ga je treba presojati po določbah OZ.
Zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Tožena stranka je terjatev ugotovila in od tožnika terjala izpolnitev z odločbo z dne 3. 6. 2005, ki je bila tožniku vročena 8. 6. 2005. Zato niso zastarale terjatve, ki na ta dan niso bile starejše od treh let.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odklonitev ponudbe ustrezne zaposlitve - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
Na podlagi določb v času izdaje spornih odločb veljavnega 242. člena ZDR zavarovanec na podlagi zavarovanja za brezposelnost ni imel pravice do denarnega nadomestila, če mu je prenehala pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje v smislu 90. člena ZDR, ker kot delavec pri delodajalcu ni sprejel predloga za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovni čas, enakovreden prejšnji zaposlitvi ter ustrezno ali primerno delo.
ZSDP člen 65, 65/1, 71, 71/1, 72. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov člen 25.
otroški dodatek – odmera - dohodkovni cenzus – vračilo preplačila ZPIZ – dohodki iz obdobja več let
Sodišče druge stopnje je zmotno presodilo, da znesek nadomestil, ki naj bi jih tožničin mož vrnil Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, predstavlja „odhodek“, ki ga od osnove za določitev cenzusa za priznanje otroškega dodatka ni mogoče odšteti oziroma nima nobenega vpliva na višino te osnove.
invalidnost – vzrok invalidnosti – poškodba pri delu – obseg pravic – sprememba tožbe
Če poškodba zapestja ni nastala kot poškodba pri delu, za obseg tožnikovih pravic niti ni bistveno, ali je njegova invalidnost posledica te poškodbe ali posledica bolezni, saj je v obeh primerih obseg pravic iz invalidskega zavarovanja enak.
Glede na določbe 184. člena ZPP tožnik v pritožbenem in revizijskem postopku tožbenega zahtevka ne more širiti na priznanje višje stopnje invalidnosti.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - čas prejemanja nadomestila - predlog za presojo ustavnosti
V čas zavarovanja, od katerega je v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZZZPB odvisno trajanje pravice do denarnega nadomestila, se ne upošteva časa, ko je bila tožnica kot brezposelna oseba vključena v javna dela.
Sodišče ni dolžno vedno, kadar katera od strank v postopku tako predlaga, prekiniti postopka in zahtevati presoje ustavnosti zakona. To mora storiti takrat, ko samo dvomi o tem, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti pri sojenju, v skladu z ustavo.
Na podlagi določb petega odstavka 7. člena in 191. člena ZPIZ-1 je plačilo prispevkov lahko pogoj za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja in ne pogoj za priznanje lastnosti zavarovanca.
Ni jasno, kaj je hotelo sodišče doseči s pribavo dopolnilnega izvedenskega mnenja invalidske komisije. Ker je invalidska komisija strokovni organ tožene stranke, na tak način sodišče vsekakor ni zadostilo tožnikovemu dokaznemu predlogu po pribavi neodvisnega izvedeniškega mnenja v sodnem postopku. Hkrati pa tako dopolnilno mnenje ne more biti upoštevano v morebitnem novem postopku za priznanje pravic na podlagi invalidnosti prve kategorije, ne glede na to, da se opredeljuje tudi do nove zdravstvene dokumentacije, saj ni bilo podano v okviru takega postopka.
ZPIZ člen 123, 188. ZPIZ-1 člen 275. ZZZPB člen 66, 66/4.
poseg v pridobljeno pravico - nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - odjava iz evidence brezposelnih - ustavitev izplačila nadomestila
Tožniku pravica do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu ni bila priznana za nedoločen čas, ampak samo za posamezne mesece, v katerih se je redno javljal zavodu za zaposlovanje in v katerih se ni mogel javiti iz opravičljivih razlogov. Za čas od 19. 6. 2002, ko se je odjavil iz evidence brezposelnih in se torej ni več javljal na zavodu, mu pravica ni bila priznana, zato vanjo tudi ni moglo biti poseženo.
ZPIZ-1 dolžnosti preživljanja družinskih članov ne veže zgolj na uporabo predpisov o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zato je mogoče kot družinskega člana, ki se upošteva pri premoženjskem cenzusu, šteti tudi osebo, ki jo uživalec pokojnine preživlja na podlagi izročilne pogodbe (brat).
delo s skrajšanim delovnim časom - invalid III. kategorije invalidnosti - samozaposleni - nadaljevanje postopkov, začetih pred ZPIZ1
Ker se postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja ni začel pred uveljavitvijo ZPIZ-1 oziroma pred 1. 1. 2003, ni mogoče upoštevati določbe drugega odstavka 391. člena ZPIZ-1, ki se izrecno nanaša le na primere iz prvega odstavka 391. člena ZPIZ-1.
ZSDP člen 80. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, člen 2, 6, 7.
dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkanje odločilnih razlogov
Sodišče je obrazložilo zgolj zavrnitev zahtevka na podlagi 2. člena (otrok nima zmerne, težje ali težke duševne motnje) in 6. člena Pravilnika (otrok nima epilepsije, neodzivne na zdravljenje). Sodba pa nima razlogov, zakaj tožnica ni upravičena do dodatka za posebno nego in varstvo po 7. členu Pravilnika (otroci z več motnjami), čeprav je sodišče to določbo pravilno navedlo kot pravno podlago in jo tudi pravilno interpretiralo, da ureja situacijo, ko ima otrok hkrati dve ali več motenj ali bolezni, ki vsaka zase ne upravičuje prejemanja dodatka za nego, njihova kombinacija pa to upravičuje.
začetek izplačevanja - invalid III. kategorije invalidnosti - skrajšan delovni čas - premestitev - delna invalidska pokojnina
Določili 91. in 93. člena ZPIZ-1 se med seboj ne izključujeta. V 91. členu je zagotovljena pravica do premestitve, pri čemer to določilo pojma "premestitev" ne definira, niti ni vsebina tega pojma opredeljena v katerem drugem določilu ZPIZ-1. Ob izostanku podrobnejše zakonske ureditve se zato lahko kot premestitev (v smislu zagotovitve dela pod drugačnimi pogoji, kot izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena pred priznanjem pravice iz naslova invalidnosti) šteje vsako priznanje pravic na podlagi druge ali tretje kategorije invalidnosti, ki terja od delodajalca postopanje po 101. členu ZPIZ-1.
Priznanje pravice do delne invalidske pokojnine, ki je vezano na izpolnitev pogojev za pridobitev pravice, je treba ločiti od upravičenja do začetka izplačevanja denarnih dajatev.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - prenehanje delovnega razmerja neodvisno od volje delavca - invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuveljavljanje sodnega varstva
Tožnikov umik tožbe zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi sam po sebi ne pomeni, da mu je delovno razmerje prenehalo odvisno od njegove volje. Pri odgovoru na vprašanje, kako je tožniku delovno razmerje prenehalo (odvisno ali neodvisno od njegove volje), je sodišče druge stopnje zato utemeljeno upoštevalo razloge, ki so privedli do odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
nadomestilo manjše plače na drugem ustreznem delu - obdobje plačevanja nadomestila - izvršljivost odločbe ZPIZ - čakanje na delo
Določila 190. člena ZPIZ ni mogoče razlagati tako, da pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, ki je bila delavcu že dokončno in pravnomočno priznana, preneha zgolj zato, ker so delavcu priznane nove omejitve delovne zmožnosti, vendar ta pri delodajalcu še vedno opravlja prejšnje ustrezno delo, ker mu delodajalec nove ustrezne zaposlitve ni zagotovil.
ZOR člen 154, 172. ZPIZ-1 člen 276. ZPIZ člen 123, 124, 129, 130.
nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev na delo s skrajšanim delovnim časom - odškodninska odgovornost zavoda - protipravno ravnanje
Tožniku delovno razmerje ni prenehalo kot delovnemu invalidu, ampak zaradi nujnih operativnih razlogov kot trajno presežnemu delavcu, zato zanj določba 124. člena ZPIZ ni uporabljiva.
Napake v postopku, pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja.
zmanjšanje delovne zmožnosti - ocena invalidnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - poziv k izjavi o izvedeniškem mnenju
V postavljenem roku tožnica ugotovitvam izvedenca dr. M. B. ni nasprotovala, tako da naknadnega odklanjanja tega izvedeniškega mnenja, povezanega s predlogi za postavitev novih izvedencev, kar bi vsekakor zavleklo postopek v zadevi, sodišče na podlagi določb 286. a člena ZPP ni bilo dolžno upoštevati. Glede na 15-dnevni rok v pozivu za izjavo o izvedeniškem mnenju, ki je vseboval ustrezni pouk, se tožnica ne more uspešno sklicevati na domnevno otežene kontakte z odvetnikom, saj se tudi od stranke v socialnem sporu utemeljeno pričakuje ustrezna aktivnost, pooblaščenec stranke pa je na podlagi prevzetega pooblastila tudi sicer dolžan samostojno ravnati v korist stranke, ki jo zastopa.
S tem, ko je sodišče oprlo svojo odločitev na mnenje invalidske komisije, ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Gre za dokaz, ki je bil obravnavan kontradiktorno, v smislu 5. člena ZPP, po katerem mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Ta možnost je bila tožnikoma dana, zato je stališče, da je kontradiktorna obravnava možna le v primeru, če sodišče postavi sodnega izvedenca, zmotno.
Čeprav izvedenskih mnenj invalidskih komisij ni mogoče šteti za mnenja sodnih izvedencev, niso brez dokazne vrednosti. Ti izvidi in mnenja predstavljajo listinske dokaze.