Na podlagi določb petega odstavka 7. člena in 191. člena ZPIZ-1 je plačilo prispevkov lahko pogoj za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja in ne pogoj za priznanje lastnosti zavarovanca.
Ni jasno, kaj je hotelo sodišče doseči s pribavo dopolnilnega izvedenskega mnenja invalidske komisije. Ker je invalidska komisija strokovni organ tožene stranke, na tak način sodišče vsekakor ni zadostilo tožnikovemu dokaznemu predlogu po pribavi neodvisnega izvedeniškega mnenja v sodnem postopku. Hkrati pa tako dopolnilno mnenje ne more biti upoštevano v morebitnem novem postopku za priznanje pravic na podlagi invalidnosti prve kategorije, ne glede na to, da se opredeljuje tudi do nove zdravstvene dokumentacije, saj ni bilo podano v okviru takega postopka.
ZPIZ člen 123, 188. ZPIZ-1 člen 275. ZZZPB člen 66, 66/4.
poseg v pridobljeno pravico - nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - odjava iz evidence brezposelnih - ustavitev izplačila nadomestila
Tožniku pravica do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu ni bila priznana za nedoločen čas, ampak samo za posamezne mesece, v katerih se je redno javljal zavodu za zaposlovanje in v katerih se ni mogel javiti iz opravičljivih razlogov. Za čas od 19. 6. 2002, ko se je odjavil iz evidence brezposelnih in se torej ni več javljal na zavodu, mu pravica ni bila priznana, zato vanjo tudi ni moglo biti poseženo.
ZPIZ-1 dolžnosti preživljanja družinskih članov ne veže zgolj na uporabo predpisov o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zato je mogoče kot družinskega člana, ki se upošteva pri premoženjskem cenzusu, šteti tudi osebo, ki jo uživalec pokojnine preživlja na podlagi izročilne pogodbe (brat).
začetek izplačevanja - invalid III. kategorije invalidnosti - skrajšan delovni čas - premestitev - delna invalidska pokojnina
Določili 91. in 93. člena ZPIZ-1 se med seboj ne izključujeta. V 91. členu je zagotovljena pravica do premestitve, pri čemer to določilo pojma "premestitev" ne definira, niti ni vsebina tega pojma opredeljena v katerem drugem določilu ZPIZ-1. Ob izostanku podrobnejše zakonske ureditve se zato lahko kot premestitev (v smislu zagotovitve dela pod drugačnimi pogoji, kot izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena pred priznanjem pravice iz naslova invalidnosti) šteje vsako priznanje pravic na podlagi druge ali tretje kategorije invalidnosti, ki terja od delodajalca postopanje po 101. členu ZPIZ-1.
Priznanje pravice do delne invalidske pokojnine, ki je vezano na izpolnitev pogojev za pridobitev pravice, je treba ločiti od upravičenja do začetka izplačevanja denarnih dajatev.
delo s skrajšanim delovnim časom - invalid III. kategorije invalidnosti - samozaposleni - nadaljevanje postopkov, začetih pred ZPIZ1
Ker se postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja ni začel pred uveljavitvijo ZPIZ-1 oziroma pred 1. 1. 2003, ni mogoče upoštevati določbe drugega odstavka 391. člena ZPIZ-1, ki se izrecno nanaša le na primere iz prvega odstavka 391. člena ZPIZ-1.
ZSDP člen 80. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, člen 2, 6, 7.
dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkanje odločilnih razlogov
Sodišče je obrazložilo zgolj zavrnitev zahtevka na podlagi 2. člena (otrok nima zmerne, težje ali težke duševne motnje) in 6. člena Pravilnika (otrok nima epilepsije, neodzivne na zdravljenje). Sodba pa nima razlogov, zakaj tožnica ni upravičena do dodatka za posebno nego in varstvo po 7. členu Pravilnika (otroci z več motnjami), čeprav je sodišče to določbo pravilno navedlo kot pravno podlago in jo tudi pravilno interpretiralo, da ureja situacijo, ko ima otrok hkrati dve ali več motenj ali bolezni, ki vsaka zase ne upravičuje prejemanja dodatka za nego, njihova kombinacija pa to upravičuje.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - prenehanje delovnega razmerja neodvisno od volje delavca - invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuveljavljanje sodnega varstva
Tožnikov umik tožbe zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi sam po sebi ne pomeni, da mu je delovno razmerje prenehalo odvisno od njegove volje. Pri odgovoru na vprašanje, kako je tožniku delovno razmerje prenehalo (odvisno ali neodvisno od njegove volje), je sodišče druge stopnje zato utemeljeno upoštevalo razloge, ki so privedli do odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
nadomestilo manjše plače na drugem ustreznem delu - obdobje plačevanja nadomestila - izvršljivost odločbe ZPIZ - čakanje na delo
Določila 190. člena ZPIZ ni mogoče razlagati tako, da pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, ki je bila delavcu že dokončno in pravnomočno priznana, preneha zgolj zato, ker so delavcu priznane nove omejitve delovne zmožnosti, vendar ta pri delodajalcu še vedno opravlja prejšnje ustrezno delo, ker mu delodajalec nove ustrezne zaposlitve ni zagotovil.
ZOR člen 154, 172. ZPIZ-1 člen 276. ZPIZ člen 123, 124, 129, 130.
nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev na delo s skrajšanim delovnim časom - odškodninska odgovornost zavoda - protipravno ravnanje
Tožniku delovno razmerje ni prenehalo kot delovnemu invalidu, ampak zaradi nujnih operativnih razlogov kot trajno presežnemu delavcu, zato zanj določba 124. člena ZPIZ ni uporabljiva.
Napake v postopku, pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja.
zmanjšanje delovne zmožnosti - ocena invalidnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - poziv k izjavi o izvedeniškem mnenju
V postavljenem roku tožnica ugotovitvam izvedenca dr. M. B. ni nasprotovala, tako da naknadnega odklanjanja tega izvedeniškega mnenja, povezanega s predlogi za postavitev novih izvedencev, kar bi vsekakor zavleklo postopek v zadevi, sodišče na podlagi določb 286. a člena ZPP ni bilo dolžno upoštevati. Glede na 15-dnevni rok v pozivu za izjavo o izvedeniškem mnenju, ki je vseboval ustrezni pouk, se tožnica ne more uspešno sklicevati na domnevno otežene kontakte z odvetnikom, saj se tudi od stranke v socialnem sporu utemeljeno pričakuje ustrezna aktivnost, pooblaščenec stranke pa je na podlagi prevzetega pooblastila tudi sicer dolžan samostojno ravnati v korist stranke, ki jo zastopa.
S tem, ko je sodišče oprlo svojo odločitev na mnenje invalidske komisije, ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Gre za dokaz, ki je bil obravnavan kontradiktorno, v smislu 5. člena ZPP, po katerem mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Ta možnost je bila tožnikoma dana, zato je stališče, da je kontradiktorna obravnava možna le v primeru, če sodišče postavi sodnega izvedenca, zmotno.
Čeprav izvedenskih mnenj invalidskih komisij ni mogoče šteti za mnenja sodnih izvedencev, niso brez dokazne vrednosti. Ti izvidi in mnenja predstavljajo listinske dokaze.
ZPIZ-1 člen 12, 94, 249, 390, 391, 397, 446. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1. ZZRZI člen 62, 110. ZPIZ člen 113.
prehodne in končne določbe - nadomestilo za invalidnost - veljavnost zakona - nadomestilo zaradi manjše plače na druge ustreznem delu
Glede na čas zahteve za uveljavljanje pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja bi lahko tožnik imel pravico do nadomestila zaradi manjše plače in odmero tega nadomestila le v primeru, če bi to izrecno izhajalo iz prehodnih in končnih določb ZPIZ-1. Načela, da so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ni mogoče razumeti tako, da zavarovanec tudi mimo pravic, ki mu pripadajo po veljavni ureditvi in mimo prehodnih določb veljavnega zakona, lahko kadarkoli uveljavlja pravice po prejšnjem zakonu (ki jih veljavni zakon ne pozna).
dovoljenost revizije - zastopanje v postopku revizije - pooblaščenec zavoda - pooblastilo - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Pooblaščenec mora obstoj pogoja iz 65. člena ZDSS-1 izkazati ob vložitvi izrednega pravnega sredstva, torej mora predložiti dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu in o statusu zaposlenega pri zavodu. Sodišče zavrže izredno pravno sredstvo, ki ga vloži pooblaščenec, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev.
nadomestilo za primer brezposelnosti - izredna odpoved delavca - postopek izredne odpovedi
Vsaka odpoved delavca, ki je sicer opredeljena (naslovljena) kot izredna odpoved, ne predstavlja izredne odpovedi po 112. členu ZDR. Izredna odpoved brez ustreznega predhodnega postopka oziroma mimo zakonsko opredeljenih primerov, ni izredna odpoved po navedeni določbi, temveč jo je glede posledic mogoče obravnavati le kot redno odpoved delavca. Za tak primer odpovedi 19. člen ZZZPB izrecno izključuje pravico do denarnega nadomestila.
invalidnost - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Tožnica v reviziji napada le ugotovitve sodišča glede njenega zdravstvenega stanja. Na tak način uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar glede na določbe tretjega odstavka 370. člena ZPP ni dovoljen revizijski razlog.
dodatek k starostni pokojnini - pravnomočna upravna odločba
Ker je bil tožniku dodatek z odločbo tožene stranke že pravnomočno odmerjen, saj odločbe (upravnega akta) ni izpodbijal, ni podlage za odločitev, da mu pripada dodatek v drugačni višini.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - prijava na zavodu za zaposlovanje - nezakonit izbris iz registra prebivalstva Republike Slovenije
Pravica do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu je med drugim vezana tudi na pravočasno prijavo na zavodu za zaposlovanje. Razlog, zaradi katerega je prišlo do prekoračitve roka za prijavo, ni relevanten.