ZDSS-1 člen 31. ZPP člen 374, 377. ZPIZ-1 člen 60.
revizija – dovoljenost revizije – odločitev o statusu invalidnosti - zavrženje revizije
Gola odločitev o statusu invalidnosti ne pomeni odločitve o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato zoper takšno odločitev revizija ni dovoljena.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja – nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Okoliščina, da je delodajalec tožniku nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi in je bil zato na podlagi pravnomočne sodbe dolžan vzpostaviti prejšnje stanje (reintegracija tožnika in reparacija), ne predstavlja podlage za priznanje nadomestila zaradi manjše plače v breme zavoda, saj v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnik ni opravljal drugega ustreznega dela.
invalidnost III. kategorije – invalidska komisija – izvedenec – izvajanje dokazov
Neutemeljen je očitek, da je sodišče oprlo odločitev le na izvedeniško mnenje in ni upoštevalo drugih dokazov. Sodišče prve stopnje je izvedenca medicinske stroke postavilo prav z namenom, da se razčistijo sporna vprašanja glede tožničinega zdravstvenega stanja, saj samo nima strokovnega znanja s področja medicine. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da so izvedenci upoštevali vso zdravstveno dokumentacijo, vključno s tisto, ki se nanaša na obolenje hrbtenice, pri ustnem podajanju pa je izvedenec odgovoril tudi na vsa tožničina vprašanja.
ZMEPIZ člen 45. ZPIZ-1 člen 22. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2.
status zavarovanca - odprava odločbe o denarnem nadomestilu za čas brezposelnosti - pravnomočna sodba o obstoju delovnega razmerja - sprememba pravne podlage zavarovanja za nazaj
Ob posledicah odprave odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila (odprava učinkuje za nazaj), je prenehala tudi pravna podlaga za zavarovanje in prijavo na podlagi 22. člena ZPIZ-1. Podlaga za zavarovanje na tej podlagi je namreč poleg statusa brezposelne osebe tudi prejemanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Pravnomočna sodba o tem, da tožniku delovno razmerje pri takratnem delodajalcu ni prenehalo, predstavlja obenem tudi podlago za obvezno zavarovanje. Z vzpostavitvijo delovnega razmerja je bilo namreč vzpostavljeno razmerje, ki je podlaga za zavarovalno razmerje po drugem odstavku 45. člena ZMEPIZ.
predlog za dopustitev revizije – postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit – zavrženje predloga
Predlog za dopustitev revizije je vložil tožnik sam, ni pa navedel in izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrglo.
ZPP člen 224, 224/3, 339, 339/1. ZPIZ-1 člen 94, 158.
invalid III. kategorije – zdravniško spričevalo – neresnično ugotovljena dejstva - pravica do premestitve - nadomestilo za invalidnost - začetek izplačevanja
Sodišče toženi stranki ni odreklo pravice dokazovanja domnevno neresnično ugotovljenih dejstev v zdravniškem spričevalu, saj je prav s tem namenom opravilo obravnavo, na kateri je zaslišalo sodno izvedenko.
Pogoj za začetek izplačevanja nadomestila za invalidnost je zaposlitev na drugem delovnem mestu.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo – varstvo pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih – uporaba ZPIZ/92
Tožnik je imel ob vložitvi zahteve dne 21. 3. 2006 zakonsko podlago kvečjemu za pridobitev ene od pravic po ZPIZ-1, ki pa nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, kot pravice po tem zakonu, ne pozna več.
Glede na določbe Pravilnika tožene stranke (občine), da se občinska socialna pomoč praviloma dodeli občanom le enkrat letno in to (praviloma) v višini, ki ne presega višine denarne socialne pomoči po Zakonu o socialnem varstvu, ki je v spornem času znašala 48.062 takratnih SIT, revizijsko sodišče soglaša, da tožnica ob dodelitvi že sicer višjega zneska socialne pomoči do še višjih zneskov iz tega naslova ni bila upravičena.
revizija – dovoljenost revizije – spor v zvezi z matično evidenco – pokojninska osnova - zavrženje revizije
Tožeča stranka zahteva odpravo odločbe, s katero ji je tožena stranka kot dajalcu podatkov naložila popravo napačno vpisanih podatkov v obrazcu M-4 za leto 2005, ter zahteva, naj sodišče ugotovi, da se izplačila delavcem, od katerih so bili plačani prispevki, oziroma vrednost bonitet v višini osnove, od katere so bili obračunani in plačani prispevki (prejemki iz naslova zneskov premij za nezgodno zavarovanje, prostovoljno zdravstveno zavarovanje in dodatno pokojninsko zavarovanje, ter zneskov, ki služijo kot osnova za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru uporabe službenih mobilnih telefonov in službenih avtomobilov v privatne namene), štejejo med dohodke delavcev, ki se upoštevajo pri ugotavljanju njihovih pokojninskih osnov. Revizija ni dovoljena, ker ne gre za premoženjski socialni spor in ne za spor o pravici iz socialnega zavarovanja posameznega zavarovanca, tožeča stranka pa tudi ni uveljavljala dopustitve revizije.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje predloga - vsebina revizije – navedba revizijskih razlogov
Ker revizija v zvezi s sodbo o zavrnitvi zahtevka za odpravo sklepa tožene stranke o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje nima nobenih razlogov, jo je Vrhovno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo.
invalid III. kategorije – delo s krajšim delovnim časom – delna invalidska pokojnina – začetek izplačevanja
Pogoji za pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1 niso odvisni od pogojev za izplačevanje, velja pa tudi obratno – da pridobitev pravice sama po sebi še ne pomeni tudi izpolnitve pogojev za izplačevanje. Delna invalidska pokojnina se namreč v skladu s prvim odstavkom 159. člena ZPIZ-1 izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.
ZPIZ-1 člen 7, 13, 191. ZMEPIZ člen 23, 26, 46, 49, 50. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega avarovanja člen 2.
Stališče tožene stranke, da pravnomočna sodna odločba o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja in njegovi vzpostavitvi za določeno obdobje za nazaj še ne dokazuje elementov delovnega razmerja, ni utemeljeno, saj pomeni nespoštovanje pravnomočno urejenega pravnega razmerja. Pogoj za priznanje delovnega razmerja tudi sicer ni plačilo prispevkov pristojnim zavodom, saj to ni obvezni element, od katerega bi bil odvisen obstoj delovnega razmerja.
Plačilo prispevkov je lahko pogoj za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja, ni pa pogoj za priznanje lastnosti zavarovanca.
nova invalidnost – nove pravice – nadomestilo za invalidnost
Pridobitev pravic po ZPIZ-1 pomeni, da od trenutka njihove pridobitve dalje zavarovanec oziroma uživalec pravic ne more več uživati pravic, pridobljenih po ZPIZ/92.
Ker je bilo na tožnikove pripombe v pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja ustrezno odgovorjeno, vsebinsko novih pripomb pa tožnik po prejemu pisnega dopolnilnega izvedenskega mnenja ni imel, zaslišanje sodnega izvedenca v smislu 253. člena ZPP ni bilo nujno.
Sodišče druge stopnje je ocenilo, da je izvedensko mnenje (vključujoč pisno dopolnitev) jasno, obrazloženo, popolno in da vsebuje razumljive razloge, z njim pa sta skladni tudi mnenji obeh invalidskih komisij in dopolnilno mnenje invalidske komisije druge stopnje. Presoja, da ni bilo treba postaviti drugega izvedenca v postopku, je zato pravilna.
kmet – pridobitev pravic na podlagi invalidnosti – invalidnost III. kategorije – krajši delovni čas – neustavna zakonska določba
Sodišče tožniku ni priznalo pravice do premestitve na drugo delovno mesto ali na drugo delo, temveč izrecno le pravico do dela v okviru svoje dejavnosti s krajšim delovnim časom. Tako pravico pa samozaposleni zavarovanec po tretjem odstavku 66. člena ZPIZ-1 ima.
Stališče tožene stranke, da pravnomočna sodna odločba o ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vzpostavitvi delovnega razmerja, reintegraciji in reparaciji še ne dokazuje elementov delovnega razmerja, je nesprejemljivo, saj pomeni nespoštovanje pravnomočno urejenega pravnega razmerja.
Na podlagi določbe petega odstavka 7. člena in 191. člena ZPIZ-1 je plačilo prispevkov lahko pogoj za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja, ne pa pogoj za priznanje lastnosti zavarovanca.
V skladu z zdravniškim spričevalom o oceni delovne zmožnosti tožnika pred nastopom dela je bil ta sposoben le za dela vratarja. Tudi dejansko je opravljal le ta dela. Za tožnikov poklic zato ni mogoče šteti tudi poklica varnostnika.
invalid III. kategorije – krajši delovni čas – delna invalidska pokojnina – začetek izplačevanja – reformatio in peius
Pogoji za pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1 niso odvisni od pogojev za izplačevanje, velja pa tudi obratno - da pridobitev pravice sama po sebi še ne pomeni tudi izpolnitve pogojev za izplačevanje.
Temeljno načelo je, da obvezno zavarovanje temelji na odgovornosti države in delodajalcev za njegovo delovanje in na osebni odgovornosti zavarovancev (3. člen ZPIZ-1). V primeru, da po krivdi delodajalca ali tožene stranke v matični evidenci za posamezno obdobje teh podatkov ni, se višino plač zavarovanca lahko dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi, saj je vpis podatkov v matično evidenco deklaratorne in ne konstitutivne narave. Tak dokaz je lahko tudi višina tožnikove plače, ki jo je prejemal pri istem delodajalcu v obdobju, neposredno pred spornim obdobjem.