delna invalidska pokojnina – pridobitev pravice - priznanje pravice - začetek izplačevanja delne invalidske pokojnine
Vrhovno sodišče RS je že večkrat zavzelo stališče, da iz ZPIZ-1 izhaja ločevanje med opredelitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic, datumi pridobitev, trajanjem pravic) in izplačevanjem ter s tem "dejansko realizacijo" le-teh.
Priznanje pravice do delne invalidske pokojnine še ne pomeni avtomatično pričetka njenega izplačevanja, enako pa priznanje nove pravice iz invalidskega zavarovanja ne pomeni avtomatičnega prenehanja prejšnje pravice.
invalid III. kategorije - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – nadomestilo za invalidnost – uveljavljanje pravic
Pravice do nadomestila za invalidnost ni mogoče mešati s pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ, Uradni list RS, št. 12/92 in nadalj.) oziroma predpisih, ki so veljali še pred tem zakonom. Podlaga za priznanje ene in druge pravice ter odmera nadomestil je različna.
ZPIZ-1 člen 156, 156/2, 156/5, 163, 163/2. ZDSS-1 člen 81.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine - priznanje pravice - prenehanje obveznega zavarovanja
Pravice na podlagi invalidnosti, med katere spada tudi pravica do invalidske pokojnine, na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti (oziroma v primeru spremembe nastanka invalidnosti s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe – drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1), kar pa ne pomeni, da se mu s tem dnem tudi prične izplačevanje pokojnine.
lastnost zavarovanca - dovoljenost revizije - zavrženje revizije – pooblaščenec, ki ni odvetnik
Iz revizijskih navedb ne izhaja, da bi uveljavljala zmotno uporabo materialnega prava v zvezi z odločitvijo, ki je predmet tega sodnega postopka. Zato ni nobenih razlogov, da bi revizijsko sodišče dvomilo v pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, saj na pravilno uporabo materialnega prava po uradni dolžnosti revizijsko sodišče ne pazi več.
invalid II. kategorije - invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine – priznanje pravice – prenehanje obveznega zavarovanja
Vrhovno sodišče je že v številnih podobnih zadevah zavzelo jasno stališče, da iz določb ZPIZ-1 izhaja ločevanje med opredelitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic, datumi pridobitve, trajanjem pravic) in izplačevanjem le-teh, to je dejansko realizacijo. Pravice na podlagi invalidnosti (med katere spada tudi pravica do pokojnine) na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti (oziroma v primeru spremembe nastanka invalidnosti s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe – drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1), kar pa ne pomeni, da se mu s tem dnem tudi prične izplačevanje.
invalid III. kategorije - delo s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje delne invalidske pokojnine - pričetek dela s krajšim delovnim časom
Vrhovno sodišče je že v številnih podobnih zadevah zavzelo jasno stališče, da iz določb ZPIZ-1 izhaja ločevanje med opredelitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic, datumom pridobitve, trajanjem pravic) in izplačevanjem le-teh, to je dejansko realizacijo. Na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec pravice na podlagi invalidnosti (med katere spada tudi pravica do delne invalidske pokojnine) z dnem nastanka invalidnosti, oziroma v primeru sprememb v stanju invalidnosti, s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe (drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1). To pa ne pomeni, da se s tem dnem tudi prične izplačevanje delne invalidske pokojnine.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005016
ZDSS-1 člen 5, 7, 7/1, 7/2. ZPP člen 1.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - plačilo prispevkov – nezakonito delovanje države - odškodnina
Gre za spor o odškodnini zaradi škode, ki naj bi jo država oziroma njeni organi povzročili pri izvrševanju oblasti, in sicer o odškodnini v obliki plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, torej za spor o premoženjskih razmerjih fizične in pravne osebe, za katerega ni določena pristojnost specializiranega sodišča ali drugega organa (1. člen ZPP).
invalid - invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – uporaba zakona - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Tožnik kot invalid III. kategorije invalidnosti ob vložitvi zahteve dne 5. 2. 2003 ni imel zakonske podlage za pridobitev pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, temveč kvečjemu ene od pravic po ZPIZ-1.
Pravilno je že drugostopno sodišče v izpodbijani sodbi ugotovilo, da sodišče v zvezi z zavrnitvijo predloga za pribavo izvedeniškega mnenja ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ob prepričljivih ugotovitvah invalidske komisije tožene stranke, ki so bile skladne z zdravniškimi izvidi o zdravstvenem stanju tožnice v času odločanja pri toženi stranki, je sodišče utemeljeno presodilo, da že iz tako izvedenih dokazov prepričljivo izhaja, da je tožnica še naprej delazmožna za svoje delo v okviru že ugotovljene invalidnosti III. kategorije z določenimi omejitvami.
invalid I. kategorije – invalidska pokojnina - odmera invalidske pokojnine
V tem postopku tožnik ne more izpodbijati pravnomočne odločitve o pravici do invalidske pokojnine, na podlagi katere mu je bila s spornima odločbama invalidska pokojnina le odmerjena.
invalid III. kategorije – delna invalidska pokojnina – pogoji za izplačevanje
Sodišči druge in prve stopnje zmotno izenačujeta pravico do delne invalidske pokojnine in njeno izplačevanje. Odločitev, da tožnik ima pravico do delne invalidske pokojnine, ne vpliva na odločitev o izplačevanju le-te. Upoštevaje določbe 159. člena ZPIZ-1 namreč tožnik v spornem obdobju ni upravičen do izplačila delne invalidske pokojnine, ker do dela s krajšim delovnim časom od polnega pri delodajalcu ni prišlo.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine
ZPIZ-1 določa, da se pravice na podlagi invalidnosti pridobijo z dnem nastanka invalidnosti, izplačevati pa se pričnejo s prvim dnem po prenehanju zavarovanja.
ZPIZ-1 člen 63, 63/1, 63/1-1, 63/1-2, 144, 144/1, 144/1-1.
invalid - pravice iz invalidskega zavarovanja - invalidnina - invalidnina za telesno okvaro - napotitev na delo v tujini - poškodba pri delu
V smislu določbe druge alineje prvega odstavka 63. člena ZPIZ-1 se bo kot poškodba pri delu štela le poškodba, ki bi jo (napoteni) delavec utrpel na poti iz začasnega prebivališča do delovišča.
invalidnost III. kategorije – pravica do premestitve – pravica do dela s krajšim delovnim časom – istočasnost priznanja pravic
Tožniku je bila najprej priznana pravica do premestitve na novo delovno mesto z določenimi omejitvami od 1. 7. 2007 dalje, od 1. 2. 2008 pa mu je treba zaradi ugotovitve nezmožnosti dela s polnim delovnim časom na delovnem mestu, na katerem so že upoštevane omejitve iz predhodno priznane pravice do premestitve, izrecno priznati pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega (93. člen ZPIZ-1). Delovno mesto, na katero je razporejen od 1. 7. 2007, od razporeditve dalje namreč predstavlja tožnikovo novo delo, ki je podlaga za oceno njegove preostale delovne zmožnosti v naprej.
ODŠKODNINSKO PRAVO – INVALIDI - DELOVNO PRAVO – SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS4001781
ZPIZ člen 133, 190. ZOR člen 185.
pravica do povrnitve škode – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – odgovornost delodajalca – zmanjšanje plače na drugem delovnem mestu - regresni zahtevek do ZPIZ
Sporno materialnopravno vprašanje je, ali je bilo nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu v skladu s takrat veljavnim ZPIZ dolžna plačati tožena stranka. Delavcu je bila pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delovnem mestu z odločbo tožene stranke sicer priznana, vendar nikoli odmerjena, ker delavec zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja s strani tožeče stranke še ni začel opravljati drugega ustreznega dela, ne pa zaradi bolniškega staleža. Glede na navedeno je bila tožeča stranka delavcu dolžna povrniti škodo.
Obveznost, ki jo je poravnala tožeča stranka, ne temelji na določbah ZPIZ, na podlagi katerih je tožena stranka zavezana poravnavati svoje obveznosti do zavarovancev. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno zaključilo, da soodgovornost tožene stranke ni bila podana in zahtevek tožeče stranke do tožene stranke zavrnilo.
ZPIZ-1 člen 66, 66/3, 91, 92, 161. ZUstS člen 48. ZS člen 3, 3/2. ZPP člen 380, 380/2.
nadomestilo za invalidnost - samostojni podjetnik - samozaposleni - neustavnost zakona - zakonska praznina - dejansko opravljanje drugega dela
Čeprav je Ustavno sodišče v razlogih odločbe U-I-40/09 z dne 4. 3. 2010 navedlo, da glede na različno naravo kmetijske dejavnosti oziroma opravljanja dejavnosti samozaposlenega in dela pri delodajalcu pravice teh zavarovancev in delavcev niso nujno enake, pri čemer je omenilo zlasti pravico do premestitve, je ob izostanku ustrezne zakonske ureditve za samozaposlene, ki še vedno opravljajo delo in so zavarovani, v skladu s 3. členom ZS treba primerjati položaj delavca, pri katerem je ugotovljena III. kategorija invalidnosti, in ki lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, in ima prav zato tudi pravico do premestitve in drugih pravic, s položajem samozaposlenega, ki v okviru svojega poklica po ugotovitvi omejene zmožnosti začne opravljati drugo ustrezno delo v delokrogu svojega poklica, ne pa del, za katera v skladu z invalidsko odločbo ni več sposoben.
Pravica do premestitve, ki jo že po naravi stvari ni mogoče zagotoviti pri samozaposlenih, za primerjavo obeh položajev ni bistvena, saj se ne glede na formalno zagotovitev razporeditve oz. sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, kar seveda pride v poštev pri delavcu invalidu III. kategorije invalidnosti, pravno upoštevna primerljivost kaže prav v dejanskem položaju, ki nastopi z opravljanjem drugega dela, za katerega je zavarovanec v okviru svojega poklica še vedno sposoben. Takšna primerljivost ustreza tudi naravi pravice do nadomestila za invalidnost, saj je višina te pravice vezana le na odstotek invalidske pokojnine upravičenca (drugi in tretji odstavek 94. člena ZPIZ-1), torej neodvisno (v nasprotju s prejšnjo ureditvijo nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – 133. - 137. člen ZPIZ) od plače delavca invalida III. kategorije invalidnosti, ki se zaposli na drugem delovnem mestu - tudi, če je ta plača višja od plače na delovnem mestu pred nastankom invalidnosti.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo – časovna omejitev izplačevanja
Tožnik zahteva priznanje nadomestila za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu za čas od 1. 10. 2001 do 30. 4. 2007, pri čemer zatrjuje, da je zahtevo za uveljavljanje te pravice vložil že v letu 2001. Ker te svoje trditve ni dokazal, sta izpodbijani odločbi tožene stranke pravilni in zakoniti.
nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev – pravnomočna odločba - izbris iz evidence brezposelnih - ustavitev izplačila - preplačilo
Pravnomočna odločba, s katero je določeno obdobje, za katero je izplačevanje nadomestila ustavljeno, predstavlja podlago za izdajo odločbe o ugotovitvi, znesku in načinu povrnitve preplačila v skladu s tretjim odstavkom 275. člena ZPIZ-1.