dovoljenost revizije - zavrženje revizije - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - laična revizija
Ker je tožnik revizijo vložil osebno in ni izkazali izpolnjevanja pogojev za vložitev revizije po četrtem odstavku 86. člena ZPP, jo je Vrhovno sodišče zavrglo (prvi odstavek 91. člena ZPP, 374. in 377. člen ZPP).
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005209
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni člen 2, 3, 4. ZPIZ-1 člen 65. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 48, 60.
vzrok za nastanek invalidnosti – poklicna bolezen – opredelitev poklicne bolezni – vzročna zveza – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti
Iz drugega odstavka 4. člena Pravilnika dejansko izhaja, da se poklicna bolezen ugotavlja in dokazuje z zdravstvenim nadzorom delavcev preko preventivnih zdravstvenih pregledov, vendar ta določba ne predstavlja ovire, da se poklicna bolezen ne ugotovi oziroma ne more ugotoviti tudi na drug način.
Iz opredelitve poklicne bolezni (65. člen ZPIZ-1 oziroma 2. člen Pravilnika), pogojev za določanje delovnih mest, kjer se pojavljajo poklicne bolezni (3. člen Pravilnika) in postopka ugotavljanja in priznavanja poklicnih bolezni (4. člen Pravilnika) ne izhaja, da je poklicna bolezen izključena v primerih, če oboli le eden od več delavcev, ki so dalj časa delali na istem delovnem mestu.
invalid I. kategorije – invalidnost – mnenje invalidske komisije
Predmet spora je zakonitost odločb tožene stranke, ki sta lahko temeljili le na zdravstveni dokumentaciji dostopni oziroma znani v času izdaje teh odločb. Kasnejše zdravstveno stanje na pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb nima vpliva.
delna invalidska pokojnina – ustavitev izplačevanja – poseg za nazaj
Za izdajo odločbe o ustavitvi izplačevanja za nazaj v rednem postopku tožena stranka nima posebne zakonske podlage v ZPIZ-1. To sicer ne pomeni, da takšne odločba za naprej ne bi smela izdati in da bi bila tudi takšna odločba že sama po sebi nična – vendar kot navedeno le z veljavnostjo v naprej in z deklariranjem dejstva, da je podlaga za izplačevanje, ki izhaja že iz zakona, prenehala.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/3. ZZZPB člen 52. ZDR člen 63, 200.
invalidnost - definicija poklica in invalidnosti - poklic zavarovanca - javna dela
Pri opravljanju javnih del brezposelna oseba med drugim pridobiva tudi nova znanja in izkušnje, ki naj bi povečale njene zaposlitvene možnosti. Vendar pa dela, ki se opravlja v okviru javnih del, ni mogoče že samo zaradi tega opredeliti kot „svoj poklic“ iz tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Tožnica je z vključitvijo v javna dela, ko je deset mesecev delala kot receptor - informator, sicer lahko pridobila določena nova znanja in izkušnje. Ni pa mogoče šteti, da se je usposobila za poklic, oziroma pridobila ustrezno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, kar bi ji v smislu prvega odstavka 60. člena ZPIZ-1 zagotavljalo ohranitev delovnega mesta oziroma poklicno napredovanje.
ZSV člen 19, 19/2, 23, 31, 31/3, 31b, 31b/1, 31b/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-9.
izredna denarna socialna pomoč – materialna ogroženost – dohodkovni in premoženjski cenzus – samska oseba – relevantni stroški – varstvo posameznika – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zgolj obveznost plačila elektrike za daljše časovno obdobje, ki je vezana na pravno osebo v lasti revidenta, ne spada med relevantne razloge, katere bi lahko šteli za nastanek materialne ogroženosti v smislu določb ZSV.
V sodnem postopku sicer mnenja invalidskih komisij I. in II. stopnje, torej izvedenskih organov tožene stranke, ne predstavljajo izvedenskega mnenja v skladu z določbami 243. do 256. člena ZPP. Kljub temu pa mnenja invalidskih komisij niso brez dokazne vrednosti, saj predstavljajo enega od dokazov za ugotavljanje zmožnosti zavarovanca za opravljanje organiziranega pridobitnega dela oziroma njegove preostale delovne zmožnosti. Zgolj splošno nasprotovanje mnenju invalidskih komisij, ki ni v nasprotju s predhodnimi mnenji in z medicinsko dokumentacijo, ne zahteva še izvedbe dokaza s sodnim izvedencem.
ustavitev izplačevanja - nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev - poseg v pridobljene pravice - poseg za nazaj
V primeru naknadne ugotovitve nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ponovne prijave v zavarovanje, v določbah o postopku z rednimi pravnimi sredstvi ni zakonske podlage, da bi tožena stranka za nazaj, in sicer prav od dneva, ko je bilo tožnici nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev priznano, ustavila izplačilo tega nadomestila. Čeprav se izpodbijani odločbi glasita le na „ustavitev nadomestila plače,“ je formalni in dejanski učinek takšne ustavitve poseg v že pravnomočno priznano pravico - z zanikanjem te pravice vse od njenega priznanja.
delna invalidska pokojnina – priznanje pravice – začetek izplačevanja delne invalidske pokojnine
Ni sporno, da je bil pokojni tožnik invalid III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami s polovico polnega delovnega časa od 19. 10. 2006 dalje. ZPIZ-1 v takem primeru v prvem odstavku 93. člena res določa, da ima zavarovanec tudi pravico do delne invalidke pokojnine. Vendar je v obravnavani zadevi bistveno, da bi se ta pokojnemu tožniku na podlagi drugega odstavka 159. člena lahko izplačevala šele od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem (ustreznem) delovnem mestu.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina – sorazmerni del pokojnine – ugotovitev invalidnosti v drugi državi
Pri ugotavljanju invalidnosti in pogoju za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine na podlagi dobe, dosežene v Republiki Sloveniji (ki jo uveljavlja tožnik), je treba izhajati iz določb slovenske zakonodaje, saj so predpisi držav lahko različni in s tem tudi kategorizacija invalidnosti in pravice, ki izhajajo iz tega naslova.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 156, 156/5, 203, 203/1, 406.
invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine - priznanje pravice - prenehanje obveznega zavarovanja – pokojninska osnova – zavarovalna doba s povečanjem – plačilo prispevkov
Tožnik v socialnem sporu ne more uveljaviti obstoja delovnega razmerja pri drugi (slovenski) pravni osebi – z zatrjevanjem, da njegov status ni bil spremenjen in je bil vseskozi kot delavec pri delodajalcu zaposlen za nedoločen čas - še zlasti ne, če je to neuspešno že uveljavljal v delovnem sporu.
Pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bi šle zavarovancu na podlagi pokojninske dobe, za katero bi moral sam plačati prispevek, se upošteva le pokojninska doba, za katero je prispevek plačan.
V zavarovalno dobo s povečanjem je mogoče všteti le čas dejanskega opravljanja posebno težkih in zdravju škodljivih del.
ZMEPIZ člen 55, 55/2. ZPIZ-1 člen 33, 67, 156, 156/2, 157.
invalidska pokojnina - pravica do invalidske pokojnine – samostojni podjetnik - odjava iz zavarovanja – prenehanje zavarovanja
Uživalcu pripada pokojnina od dneva, ko sta kumulativno izpolnjena oba pogoja - pravnomočno priznana invalidnost prve kategorije in prenehanje zavarovanja, torej ne sama odjava iz zavarovanja, kot sta zmotno šteli sodišči nižje stopnje, ki tudi sicer sama po sebi ne pomeni prenehanja zavarovalnega razmerja.
Za pridobitev pravice do invalidske pokojnine oziroma za začetek njenega izplačevanja v smislu drugega odstavka 156. člena ZPIZ-1 je bistveno dejansko prenehanje zavarovanja. Če do tega ni prišlo, ker tožena stranka ni izvedel postopka po drugem odstavku 55. člena ZMEPIZ, ampak je prišlo do prenehanja zavarovanja šele na podlagi odjave tožnika, to na samo pravico do začetka izplačevanja invalidske pokojnine ne vpliva.
invalidnost III. kategorije – nadomestilo za invalidnost – prijava na zavodu za zaposlovanje
Iz odločb tožene stranke izhaja, da je bila tožnica ob nastanku invalidnosti III. kategorije v letu 2005 nezaposlena ter prijavljena na zavodu za zaposlovanje in ji je bilo nadomestilo za invalidnost določeno na podlagi druge alineje prvega odstavka v zvezi z drugo alinejo tretjega odstavka 94. člena ZPIZ-1. Po vmesni zaposlitvi v letu 2006 na neustreznem delovnem mestu, kar je bil razlog za izgubo pravice do spornega nadomestila od 15. 2. 2006 dalje, je ob nespremenjeni invalidnosti z vpisom v register brezposelnih oseb s 6. 12. 2006 ponovno pridobila enak status, v kakršnem je bila ob nastanku invalidnosti.
Ker je bila tožba priporočeno poslana na pravilen naslov, ki je bil celo naveden v pravnem pouku, po poteku 30-dnevnega roka, je bila tožba kot prepozna pravilno zavržena.
invalidnost III. kategorije - invalidnost II. kategorije - pravice iz invalidskega zavarovanja
Tudi zavarovanci, ki so prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lahko pridobijo pravice na podlagi invalidnosti III. kategorije.
Za presojo invalidnosti II. kategorije so pomembne tako dejanske zavarovančeve delovne omejitve, ki izhajajo iz trajnih sprememb v njegovem zdravstvenem stanju, kot na drugi strani tudi psihofizične zahteve za delo v njegovem poklicu, ki so za posamezne poklice lahko specifične.
invalidnost I. kategorije – invalidska pokojnina - pravica do invalidske pokojnine – nastanek invalidnosti
V postopku za uveljavljanje pravic pri toženi stranki imajo pomembno vlogo izvedenski organi (261. člen ZPIZ-1). Tako sistem invalidskih komisij (I. in II. stopnje) omogoča ugotavljanje obstoja pravno pomembnih dejstev vse do izdaje dokončne odločbe. Gre za posebnost v primerjavi z odločanjem po ZUP na podredno uporabo katerega sicer napotuje 249. člen ZPIZ-1.
invalidska pokojnina – gostota zavarovalne dobe – mednarodni sporazum o socialni varnosti
Za odločitev v tem sporu ni bilo bistveno, koliko let skupne delovne dobe ima tožnica oziroma koliko let delovne dobe je dopolnila v Republiki Srbiji. Bistvena za odločitev je bila dopolnjena delovna doba v Republiki Sloveniji, ki pa med strankama ni sporna. Ker ni podana zahtevana gostota zavarovanja v Republiki Sloveniji, ob izdaji odločbe tožene stranke ni bilo pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005088
ZPP člen 287, 287/1.
invalid I. kategorije – invalidska pokojnina - izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca – izvajanje dokazov – dokazni predlog
Izvedenec je bil zaslišan in je odgovarjal na vprašanja oziroma pripombe, ki jih je za toženo stranko oblikovala kardiologinja in ki mu jih je ob zaslišanju zastavila pooblaščenka tožene stranke. Ta je ob koncu zaslišanja predlagala soočenje dveh specialistov in ni navedla v zvezi s čim naj se soočenje opravi. Zato je bila zavrnitev tega dokaznega predloga utemeljena.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005109
ZPIZ-1 člen 261. ZPP člen 213, 213/2, 243, 287, 339, 339/1, 367, 367/2, 377.
invalidnost I. kategorije - pravice iz invalidskega zavarovanja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - mnenje invalidske komisije – izvedensko mnenje – zavrnitev dokaza z izvedencem - zavrženje revizije - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije
V sodnem postopku sicer mnenja invalidskih komisij I. in II. stopnje, torej izvedenskih organov zavoda, ki je ena od strank v postopku, ne predstavljajo izvedenskega mnenja v skladu z določbami 243. do 256. člena ZPP. Kljub temu pa mnenja invalidskih komisij niso brez dokazne vrednosti, saj predstavljajo enega od dokazov za ugotavljanje zmožnosti zavarovanca za opravljanje organiziranega pridobitnega dela oziroma njegove preostale delovne zmožnosti.
Kot izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja sta tako invalidska komisija I. stopnje kot invalidska komisija II. stopnje pri podaji mnenja upoštevali vso razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, predvsem napotke specialista nevrologa (zaradi tožnikove prebolele nevroborelioze) ter bili tudi ustrezno sestavljeni. Revizijsko sodišče soglaša s stališčem sodišča druge stopnje, da zgolj dejstvo, da tožnik dvomi v pravilnost mnenj invalidskih komisij, iz razlogov, ker sta organa v sestavi tožene stranke, ne more biti zadostni razlog za izvedbo dokaza z izvedencem.
ZPIZ-1 člen 93, 93/3, 93/3-2, 158, 159. ZDR člen 137, 137/1.
delna invalidska pokojnina – invalid III. kategorije – čakanje na delo – izplačevanje delne invalidske pokojnine
Razporeditev na čakanje na ustrezno delo je nedvomno razlog v smislu 137. člena ZDR, ko delavec ne dela iz razloga, ker mu delodajalec ne more zagotoviti ustreznega dela in ga zato napoti na čakanje. V tem obdobju je delavec tudi upravičen do (100%) nadomestila za čas odsotnosti z dela v obsegu siceršnje delovne obveznosti. Glede na določbo 158. člena ZPIZ-1 je treba šteti, da se delna invalidska pokojnina izplačuje tudi za dneve, ko je delavcu (iz razlogov na strani delodajalca) odrejeno čakanje na ustrezno delo. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je 137. člen ZDR posebni predpis na katerega odkazuje 158. člen ZPIZ-1, ki omogoča izplačevanje delne invalidske pokojnine tudi v takih primerih.