invalid III. kategorije - delo s krajšim delovnim časom - smrt stranke - smrt tožnika - nepodedljivost pravice - nadaljevanje postopka z dediči - delna invalidska pokojnina
Zahteva pokojnega zavarovanca, da mu tožena stranka v skladu s tretjo alinejo drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1 prizna pravico do dela s skrajšanim delovnim časom od 5. 11. 2007 dalje, je po svoji naravi zahteva za uveljavitev pravice iz obveznega zavarovanja. Na podlagi prvega odstavka 5. člena ZPIZ-1 so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati; podedujejo se le zapadli denarni zneski, ki niso izplačani do smrti uživalca. Teh pravic torej ne more pridobiti nihče, razen zavarovanca.
Postopek za priznanje pravic iz naslova obveznega zavarovanja je pričel tožnik, ki je tekom sodnega postopka pred sodiščem prve stopnje umrl. Revizija utemeljeno opozarja, da se je zahtevek nanašal na nepodedljivo pravico, zato nadaljevanje postopka z dediči ne pride v poštev, ker glede spornega predmeta dedičev sploh ne more biti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI
VS3005329
ZPP člen 370, 370/3, 371, 371/1.
razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
V čem naj bi bilo materialno pravo ob ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabljeno, tožnik ne obrazloži. Revizija izhaja iz predpostavke, da dejansko stanje ni bilo oziroma ni bilo popolno ugotovljeno in da bi bila odločitev sodišča drugačna, če ne bi bilo izvedeniško mnenje strokovno nepopolno, neobjektivno in nepravilno. Vendar zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljen revizijski razlog.
pravice iz invalidskega zavarovanja – invalidnost – invalidska komisija – dejansko stanje v upravnem postopku – meje sodne presoje invalidske odločbe – dejanska ugotovitev po prvostopenjski invalidski odločbi
Ker sistem invalidskih komisij (I. in II. stopnje) omogoča ugotavljanje obstoja pravno pomembnih dejstev za ugotovitev invalidnosti vse do izdaje dokončne odločbe, gre za posebnost v primerjavi z odločanjem po ZUP, na podredno uporabo katerega sicer napotuje 249. člen ZPIZ-1. Ker je možnost ugotavljanja dejanskega stanja tudi v pritožbenem postopku pri toženi stranki z opredelitvijo posebnih izvedenskih organov in sistemom le-teh v ZPIZ-1 posebej urejena, se glede tega tožena stranka neutemeljeno sklicuje na določbe ZUP.
URS člen 50, 52. ZPIZ-1 člen 249, 250, 251, 252, 253, 254, 255, 256, 257, 258, 259, 260, 261, 262, 263, 264. ZUP člen 238. ZDSS-1 člen 7. ZS člen 3. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenijen člen 36, 49, 51.
pravice iz invalidskega zavarovanja - invalidnost - invalidska komisija - dejansko stanje v upravnem postopku - meje sodne presoje invalidske odločbe - dejanska ugotovitev po prvostopenjski invalidski odločbi
Z opredelitvijo invalidske komisije II. stopnje v pritožbenem postopku pri toženi stranki je vzpostavljena možnost preverjanja nastanka invalidnosti glede na ugotovljeno zdravstveno oziroma medicinsko stanje zavarovanca vse do izdaje dokončne odločbe o ugotovitvi invalidnosti in pravicah na tej podlagi. To tudi ni v nasprotju z ureditvijo sodnega varstva zoper dokončno odločbo tožene stranke v sporu polne jurisdikcije. Z učinkovitostjo uveljavljanja in varstva pravic iz invalidskega zavarovanja bi bila zato nezdružljiva zgolj nadzorna vloga invalidske komisije II. stopnje v pritožbenem postopku pri toženi stranki.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005330
ZPIZ-1 člen 60, 66. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 350.
invalidnost III. kategorije – kmetijska dejavnost – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg pritožbenega preizkusa – protispisnost – razlogi o odločilnih dejstvih
V svoji pritožbi je tožena stranka sodbo sodišča prve stopnje izpodbijala le glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZPIZ-1, ki je za zavarovance kmete določala, da ne pridobijo pravic na podlagi III. kategorije invalidnosti (razen če imajo pravico do dela s skrajšanim delovnim časom). Ni pa napadala presoje sodišča, da tožnik zaradi sprememb v zdravstvenem stanju (izgube očesa) ni več polno delazmožen za delo kmeta, oziroma da je njegova delazmožnost v smislu III. kategorije invalidnosti zmanjšana za manj kot 50 %. Zato je utemeljen revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je v nasprotju z omejitvami iz 350. člena ZPP preko obsega pritožbe presodilo, da pri tožniku zaradi izgube očesa sploh ne gre za preostalo delavno zmožnost v smislu III. kategorije invalidnosti.
ZPIZ-1 člen 8, 15, 15/1, 17, 17/1, 18, 18/1. ZMEPIZ člen 50, 50/1.
lastnost zavarovanca – status zavarovanca – zasebni športni delavec
Tožnik, kot izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje, z dejavnostjo, ki jo je opravljal, ni dosegel oziroma ustvaril predpisanega minimalnega dohodka (dejavnost je opravljal le v zimskih mesecih, tri do štiri mesece na leto), zato se šteje, da ni opravljal samostojne dejavnosti kot edini ali glavni poklic. To pa je pogoj, pod katerim zavarovanje ni obvezno.
sorazmerni del invalidske pokojnine - dodatek k pokojnini
Izhajajoč iz namena ZZSV, kot izhaja iz njegove vsebine in razlag Ustavnega sodišča, je dodatek namenjen zagotavljanju socialne varnosti tistim upravičencem, ki jim je oziroma bi jim bila pokojnina, uveljavljena v kateri od republik nekdanje SFRJ, edini vir preživljanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SOCIALNO ZAVAROVANJE – POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS3005245
ZIPO člen 4. ZDSS-1 člen 7. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - izjemna pokojnina
Izjemna pokojnina, priznana na podlagi določb ZIPO, ni pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in se za zagotavljanje pravic po tem zakonu sredstva posebej zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. Tudi dejstvo, da ZIPO v 4. členu izplačevanja pokojnin po tem zakonu nalaga tožeči stranki, ne vpliva na tako ugotovitev.
ZPIZ člen 134. ZPIZ-1 člen 397, 446. ZTPDR člen 49. SKPgd člen 43.
invalid II. kategorije - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – plača - stimulativni del plače -delovna uspešnost
Del plače na podlagi delovne uspešnosti je sestavni del plače, ki je bil, sklicujoč se na podjetniško kolektivno pogodbo, določen v tožničini pogodbi o zaposlitvi. Ob ugotovitvi, da je tožnica ta del plače (stimulativni del v višini 34%) prejemala v skladu z določbami podjetniške kolektivne pogodbe in torej v skladu s pogodbo o zaposlitvi, je presoja sodišča druge stopnje, da je tožena stranka v plačo, določeno ob razporeditvi tožnice na drugo ustrezno delo utemeljeno vštela tudi ta del plače, pravilna.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005256
ZPIZ-1 člen 60. ZPP člen 213, 243, 286a, 286a/4, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
invalidnost I. kategorije – pravice iz invalidskega zavarovanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - mnenje invalidske komisije - izvedensko mnenje – sodni izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaza z izvedencem
V sodnem postopku sicer mnenja invalidskih komisij I. in II. stopnje, torej izvedenskih organov zavoda, ki je ena od strank v postopku, ne predstavljajo izvedenskega mnenja v skladu z določbami 243. do 256. člena ZPP. Kljub temu pa mnenja invalidskih komisij niso brez dokazne vrednosti, saj predstavljajo enega od dokazov za ugotavljanje zmožnosti zavarovanca za opravljanje organiziranega pridobitnega dela oziroma njegove preostale delovne zmožnosti.
Splošno nasprotovanje mnenju invalidskih komisij, ki ni v nasprotju s predhodnimi mnenji in z medicinsko dokumentacijo, ne zahteva še izvedbe dokaza s sodnim izvedencem. Zavrnitev dokaznega predloga v takem primeru ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - laična revizija
Ker je tožnik revizijo vložil osebno in ni izkazali izpolnjevanja pogojev za vložitev revizije po četrtem odstavku 86. člena ZPP, jo je Vrhovno sodišče zavrglo (prvi odstavek 91. člena ZPP, 374. in 377. člen ZPP).
Med medicinsko dokumentacijo, mnenjem sodne izvedenke v drugem sporu, ki ga je sodišče vpogledalo in s katerim se je tožnik strinjal, ter izvedenskimi mnenji invalidskih komisij I. in II. stopnje v ustrezni sestavi, namreč ni nasprotij ali nejasnosti (glede ocene tožnikove invalidnosti oziroma preostale delovne zmožnosti), zaradi česar ni bilo utemeljenih razlogov za še dodatno izvedbo dokazov.
invalid I. kategorije – invalidnost – mnenje invalidske komisije
Predmet spora je zakonitost odločb tožene stranke, ki sta lahko temeljili le na zdravstveni dokumentaciji dostopni oziroma znani v času izdaje teh odločb. Kasnejše zdravstveno stanje na pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb nima vpliva.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005209
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni člen 2, 3, 4. ZPIZ-1 člen 65. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 48, 60.
vzrok za nastanek invalidnosti – poklicna bolezen – opredelitev poklicne bolezni – vzročna zveza – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti
Iz drugega odstavka 4. člena Pravilnika dejansko izhaja, da se poklicna bolezen ugotavlja in dokazuje z zdravstvenim nadzorom delavcev preko preventivnih zdravstvenih pregledov, vendar ta določba ne predstavlja ovire, da se poklicna bolezen ne ugotovi oziroma ne more ugotoviti tudi na drug način.
Iz opredelitve poklicne bolezni (65. člen ZPIZ-1 oziroma 2. člen Pravilnika), pogojev za določanje delovnih mest, kjer se pojavljajo poklicne bolezni (3. člen Pravilnika) in postopka ugotavljanja in priznavanja poklicnih bolezni (4. člen Pravilnika) ne izhaja, da je poklicna bolezen izključena v primerih, če oboli le eden od več delavcev, ki so dalj časa delali na istem delovnem mestu.
delna invalidska pokojnina – ustavitev izplačevanja – poseg za nazaj
Za izdajo odločbe o ustavitvi izplačevanja za nazaj v rednem postopku tožena stranka nima posebne zakonske podlage v ZPIZ-1. To sicer ne pomeni, da takšne odločba za naprej ne bi smela izdati in da bi bila tudi takšna odločba že sama po sebi nična – vendar kot navedeno le z veljavnostjo v naprej in z deklariranjem dejstva, da je podlaga za izplačevanje, ki izhaja že iz zakona, prenehala.
ZSV člen 19, 19/2, 23, 31, 31/3, 31b, 31b/1, 31b/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-9.
izredna denarna socialna pomoč – materialna ogroženost – dohodkovni in premoženjski cenzus – samska oseba – relevantni stroški – varstvo posameznika – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zgolj obveznost plačila elektrike za daljše časovno obdobje, ki je vezana na pravno osebo v lasti revidenta, ne spada med relevantne razloge, katere bi lahko šteli za nastanek materialne ogroženosti v smislu določb ZSV.
ustavitev izplačevanja - nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev - poseg v pridobljene pravice - poseg za nazaj
V primeru naknadne ugotovitve nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ponovne prijave v zavarovanje, v določbah o postopku z rednimi pravnimi sredstvi ni zakonske podlage, da bi tožena stranka za nazaj, in sicer prav od dneva, ko je bilo tožnici nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev priznano, ustavila izplačilo tega nadomestila. Čeprav se izpodbijani odločbi glasita le na „ustavitev nadomestila plače,“ je formalni in dejanski učinek takšne ustavitve poseg v že pravnomočno priznano pravico - z zanikanjem te pravice vse od njenega priznanja.
V sodnem postopku sicer mnenja invalidskih komisij I. in II. stopnje, torej izvedenskih organov tožene stranke, ne predstavljajo izvedenskega mnenja v skladu z določbami 243. do 256. člena ZPP. Kljub temu pa mnenja invalidskih komisij niso brez dokazne vrednosti, saj predstavljajo enega od dokazov za ugotavljanje zmožnosti zavarovanca za opravljanje organiziranega pridobitnega dela oziroma njegove preostale delovne zmožnosti. Zgolj splošno nasprotovanje mnenju invalidskih komisij, ki ni v nasprotju s predhodnimi mnenji in z medicinsko dokumentacijo, ne zahteva še izvedbe dokaza s sodnim izvedencem.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/3. ZZZPB člen 52. ZDR člen 63, 200.
invalidnost - definicija poklica in invalidnosti - poklic zavarovanca - javna dela
Pri opravljanju javnih del brezposelna oseba med drugim pridobiva tudi nova znanja in izkušnje, ki naj bi povečale njene zaposlitvene možnosti. Vendar pa dela, ki se opravlja v okviru javnih del, ni mogoče že samo zaradi tega opredeliti kot „svoj poklic“ iz tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Tožnica je z vključitvijo v javna dela, ko je deset mesecev delala kot receptor - informator, sicer lahko pridobila določena nova znanja in izkušnje. Ni pa mogoče šteti, da se je usposobila za poklic, oziroma pridobila ustrezno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, kar bi ji v smislu prvega odstavka 60. člena ZPIZ-1 zagotavljalo ohranitev delovnega mesta oziroma poklicno napredovanje.