ZPIZ-1 člen 66, 68. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22.
invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - pogoji – gostota zavarovalne dobe - mednarodni sporazum o socialni varnosti - zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja
Pri odločitvi o tem, ali tožnik izpolnjuje pogoj minimalne zavarovalne oziroma pokojninske dobe, predpisane za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, se ni mogoče izogniti določbam 22. člena Sporazuma: ker je tožnik dopolnil zavarovalni dobi po pravnih predpisih tako Slovenije kot Hrvaške, se pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine le-ti seštejeta.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006070
ZPIZ-1 člen 5, 5/1, 60, 60/2. ZPP člen 384, 384/1.
pravica do invalidske pokojnine – invalidska pokojnina – odmera pokojnine - smrt stranke - smrt tožnika – nepodedljivost pravice - smrt zavarovanca - ustavitev postopka
Pravica, ki jo je uveljavljal pokojni zavarovanec, je osebna, neprenosljiva in nepodedljiva. To pomeni, da s smrtjo zavarovanca ugasne in jo v imenu pokojnega zavarovanca dediči ne morejo uveljaviti.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006072
ZPIZ-1 člen 65. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
vzrok za nastanek invalidnosti - poklicna bolezen – kronična zastrupitev s svincem – vzročna zveza – dokazovanje - uporaba dokazov, ki so bili pridobljeni v drugem postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - možnost obravnavanja pred sodiščem
Neutemeljen je revizijski očitek, da je sodišče razsodilo na podlagi sodb, izdanih v sporu med stransko intervenientko in tožnico v odškodninskem delovnem sporu. Le dokaze, ki so bili pridobljeni že v navedenem sporu in ki so se v pomembnem delu nanašali na v bistvu enako vprašanje (vprašanje vzročne zveze) je sodišče izvedlo in uporabilo tudi v tem socialnem sporu, s tem, da je tako pri pridobitvi kot pri izvedbi teh dokazov lahko tožnica neposredno sodelovala.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - prenehanje pravice - izpolnitev pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine
Na podlagi prvega odstavka 390. člena ZPIZ-1 se uživalcem, ki so uveljavili pravice do uveljavitve tega zakona, od uveljavitve tega zakona dalje zagotavljajo te pravice najmanj v obsegu, določenem s predpisi, ki so veljali do uveljavitve ZPIZ-1. To velja tudi za prenehanje tako uveljavljenih pravic. Zato se je tožena stranka v izpodbijani odločbi utemeljeno sklicevala na določbe 193. člena ZPIZ/92, ki je določal, da pravica do razporeditve oziroma zaposlitve invalida na drugem ustreznem delu preneha z dnem, ko zavarovanec - invalid izpolni pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Ker je bila pravica do nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev iz prvega odstavka 94. člena ZPIZ/92 vezana na siceršnjo pravico do druge ustrezne zaposlitve oziroma razporeditve na ustrezno delo, je z izpolnitvijo pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine prenehala pravica invalida tudi do navedenega nadomestila.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 66, 66/2, 91, 94. ZUstS člen 40, 44, 48, 65, 70. URS člen 153, 156.
pravica do nadomestila za invalidnost – nadomestilo za invalidnost - pravica do premestitve – ustavna odločba - ugotovitvena ustavna odločba
Dejstvo, da ni bilo izrecno odločeno o tožnikovi pravici do premestitve, ne vpliva na materialnopravno presojo o tem, da mu pripada pravica do nadomestila za invalidnost.
Neposredna učinkovitost ugotovitvenih odločb Ustavnega sodišča je odvisna od razloga, zaradi katerega je Ustavno sodišče izdalo ugotovitveno odločbo. Načelo je sicer jasno, da predpis, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost, velja še naprej, vprašanje pa je, ali se tudi uporablja (časovna razsežnost). V takšnem primeru lahko pridejo v poštev različne rešitve, saj se norme lahko uporabljajo naprej, dokler zakonodajalec ne izpolni svoje obveznosti ali dokler ne poteče uskladitveni rok (torej smiselno enako kot pri razveljavitvenih odločbah z odloženim rokom); se uporabljajo v skladu z razlogi in kriteriji, ki jih v odločbi navede Ustavno sodišče; lahko pa pride tudi do tega, da se norme ne smejo več uporabljati. V zvezi s tem je glede učinkovanja ugotovitvenih odločb najmanj problematična ugotovitvena odločba iz nomotehničnih razlogov, saj gre dejansko za situacijo, ko bi Ustavno sodišče določbo lahko razveljavilo, če bi bila oblikovana na nomotehnično bolj ustrezen način. Zato v takšnih primerih ni razloga, da bi taka ugotovitev ne bi učinkovala enako kot razveljavitev, torej ob upoštevanju 44. člena ZUstS.
Navedena izhodišča so uporabljiva tudi v konkretni zadevi - in sicer z upoštevanjem razlogov za ugotovitveno odločbo in z upoštevanjem določitve načina izvršitve.
invalidska pokojnina - datum nastanka invalidnosti - datum pridobitve pravic - dokončnost in pravnomočnost odločbe - ugotovitev invalidnosti za nazaj - gostota zavarovalne dobe
Tudi ob v sodnem postopku ugotovljenem drugačnem dejanskem stanju glede nastanka invalidnosti, kot je bil podlaga za zavrnitev zahtevka za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja tožniku s pravnomočnima odločbama z dne 5. 11. 1999 in 5. 10. 2007, tudi datuma nastanka invalidnosti I. kategorije kot dejanskega in pravnega statusa ni mogoče ugotoviti pred datumom pravnomočnosti zadnje odločbe, s katerim je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, med temi tudi pravica do invalidske pokojnine.
ZPIZ-1 člen 8, 15, 15/1, 18, 18/1. ZMEPIZ člen 45, 45/2, 48, 49.
status zavarovanca – lastnost zavarovanca – samozaposlena oseba - ugotavljanje za nazaj - izključitev iz zavarovanja
Obvezno zavarovanje torej res nastane po zakonu že z obstojem pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje (drugi odstavke 45. člena ZMEPIZ), kar pa ne preprečuje zavarovancu, da v postopku, ki ga tožena stranka za ugotavljanje lastnosti zavarovanca začne in vodi po uradni dolžnosti, ne bi uveljavljal, da njegovo zavarovanje iz razlogov po 18. členu ZPIZ-1 sploh ni bilo obvezno.
ZMEPIZ člen 23, 46, 47, 48, 49. ZPIZ-1 člen 25, 34.
lastnost zavarovanca – status zavarovanca - sprememba podlage za zavarovanje - sprememba podlage zavarovanja za nazaj - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje - naknadno priznanje pravice do delne invalidske pokojnine
S pravnomočno sodbo sodišča o priznanju delne invalidske pokojnine tožnici konec leta 2011 za nazaj ni odpadla tudi pravna podlaga za prostovoljno zavarovanje za razliko do polnega delovnega časa v skladu z zadnjo alinejo prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1. ZMEPIZ na podlagi pravilno vložene prijave in na tej podlagi pridobljenega statusa zavarovanca ne omogoča ponovnega ugotavljanja obstoja zavarovalnega razmerja in lastnosti zavarovanca - kot če prijava sploh ne bila vložena. Za nazaj tudi ni mogoče ugotoviti in priznati, da je bil zavarovanec, ki je sicer izpolnjeval vse pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje na podlagi, ki je bila podana, prijavljen v nasprotju z določbo 25. člena ZPIZ-1 in iz tega razloga zahtevati spremembo podlage za zavarovanje.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 30, 33, 67, 156, 156/2. ZMEPIZ člen 47, 48, 49, 50, 55, 55/2.
lastnost zavarovanca - status zavarovanca - invalidnost I. kategorije - invalid I. kategorije - družbenik in poslovodna oseba - prenehanje zavarovanja - odjava iz zavarovanja
Po tretji alineji 33. člena ZPIZ-1 se zavarovalno razmerje družbenika, ki je poslovodna oseba in ni zavarovan na drugi podlagi, zaključi z dnem izbrisa iz sodnega registra. Odločilno je torej to dejstvo, ne pa odjava iz zavarovanja, ki tudi sicer sama po sebi ne pomeni prenehanja zavarovalnega razmerja.
invalid II. kategorije - delo s skrajšanim delovnim časom – nadomestilo plače - pridobitev pravice - izplačevanje nadomestila - začetek dela s skrajšanim delovnim časom
Pravno pomembni dejstvi za odločitev o zahtevku tožnice sta, ali je tožnica delala z delovnim časom, ki ustreza njeni preostali delovni zmožnosti ter, kdaj je pričela s takim delom. Prijava v zavarovanje je le posledica in sama po sebi ne daje pravice do nadomestila, če zavarovanec tudi dejansko ne dela s skrajšanim delovnim časom.
Ob dejstvu, da je tožnica obdržala pravico do izplačila ugodnejše starostne pokojnine zgolj zato, ker ji je bila v skladu z omejitvami v ZPIZ-1 iz naslova invalidnosti zakonito odmerjena pokojnina v nižjem znesku, tožnica sodišču neutemeljeno očita neenakopravno obravnavo. Prav tako sodišče ne šteje za diskriminatorno določbo 412. člena ZPIZ-1, ki je v prehodnem obdobju višino invalidske pokojnine tudi za zavarovanke omejila z višino pokojnine moškega, odmerjene na podlagi 40 let pokojninske dobe, upoštevaje, da je imela tožnica pravico do izbire zanjo ugodnejše starostne pokojnine.
ZUTD člen 58, 58/1, 58/1-3, 68, 180, 180/2. ZZZPB člen 26.
brezposelnost - zavarovanje za primer brezposelnosti - pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti - sprememba zakona - pridobljene pravice – pravica do plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Po določbi drugega odstavka 180. člena ZUTD zadrži zavarovanec tudi po uveljavitvi ZUTD le tiste pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki jih je do tedaj pridobil na podlagi ZZZPB. Tožnica pravice do plačevanja prispevkov po 26. členu ZZZPB še ni pridobila in jih tudi še ni mogla pridobiti.
Napake v postopku, pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja. Ločiti je treba nepravilnosti v postopku, v katerem se splošne pravne norme uporabljajo na konkreten primer, od zakrivljenih nezakonitih ravnanj, ki v danih okoliščinah kršijo dolžno ravnanje do take mere, da je v nasprotju s predpisi – da je torej protipravno.
V skladu z definicijo poklica iz tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1 je treba pri opredelitvi poklica, poleg delovnega mesta, na katerega je zavarovanec razporejen, upoštevati tudi vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Ta dela je treba opredeliti konkretno, pri čemer morajo tudi realno obstajati. Pri tem je treba upoštevati, ali je količina takega dela, taka, da ga je moč opravljati polni delovni čas. Preveriti je treba tudi, ali ima tožnica ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki jih za določena dela zahtevajo predpisi.
Pogoj za nastanek pravnega razmerja iz 15. člena ZPIZ-1 (samozaposleni) je obstoj delovnega dovoljenja (če gre za tujca) in vpis v poslovni register. Eno brez drugega ne tvori pravnega razmerja. Pravno razmerje je končano, ko eno od teh dveh dejstev preneha.
brezposelnost - denarno nadomestilo - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - nadomestilo za primer brezposelnosti – zavarovanje za primer brezposelnosti – trajanje prejemanja nadomestila
Čas trajanja pravice do denarnega nadomestila je ZZZPB v 25. členu urejal v poglavju o zavarovanju za primer brezposelnosti in je zato jasno, da se je izraz „zavarovanje“ oziroma „trajanje zavarovanja“ v navedenem členu nanašal na zavarovanje za primer brezposelnosti, ne pa na zavarovanja na drugih področjih socialnih zavarovanj. Tudi ne na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bilo z ZPIZ-1 prav tako posebej urejeno.
ZPIZ člen 124. ZPIZ-1 člen 94, 102, 102/2, 104, 104/2, 391, 397, 397/1, 397/3.
prehodne določbe - nova invalidnost - nadomestilo za invalidnost - uporaba prejšnjih predpisov
Tožnik je bil invalid III. kategorije, ki mu je delovno razmerje prenehalo iz poslovnega razloga. ZPIZ-1 v 104. členu za to kategorijo zavarovancev izrecno predvideva priznanje pravic po ZPIZ-1 in sicer po izteku pravic za primer brezposelnosti, pri čemer ne izvzema zavarovancev, ki jim je bila priznana invalidnost po prejšnjih predpisih (čemu bi tudi jih). Iz drugega odstavka 104. člena ZPIZ-1 izhaja, da na podlagi iste invalidnosti pravic po tem zakonu ne more uveljaviti le tisti zavarovanec, ki mu je delovno razmerje prenehalo iz razlogov, navedenih v drugem odstavku 102. člena ZPIZ-1. V drugih primerih, kot je na primer tudi obravnavani, oziroma prav v takih primerih, pa je pravice po ZPIZ-1 mogoče priznati zavarovancu tudi na podlagi iste invalidnosti. Tožniku je ob priznani invalidnosti III. kategorije in ob pogoju, da mu je delovno razmerje prenehalo, mogoče priznati pravico iz 94. člena ZPIZ-1 (nadomestilo za invalidnost).
Določbe ZPIZ-1 se neposredno ne navezujejo na dolžnost preživljanja med starši in otroci oziroma zakonci (zunajzakonskimi partnerji) po ZZZDR, temveč so širše in opredelijo upravičence ter pogoje za pridobitev pravice. Med temi pogoji je pomembno tudi za dejstvo preživljanja s strani zavarovanca oziroma uživalca pravice do njegove smrti. Kdaj se šteje, da je zavarovanec preživljal tiste družinske člane, ki so možni upravičenci, pa posebej določata Sklep/2000 oz. Sklep/2006, ki prav tako ne izhajata iz ZZZDR, temveč te pogoje posebej opredelita.
nadomestilo za invalidnost – ustavitev izplačevanja - sprememba v stanju invalidnosti
Tako kot je pričetek izplačevanja delne invalidske pokojnine odvisen od pričetka dela s krajšim delovnim časom, konec izplačevanja pa s prenehanjem dela s krajšim delovnim časom, je tudi pričetek izplačevanja nadomestila za invalidnost odvisen od pričetka dela na drugem delovnem mestu, konec izplačevanja pa s prenehanjem dela na drugem delovnem mestu. Nasprotno tolmačenje bi pomenilo, da bi zavarovancem dejansko prenehala že pridobljena pravica do izplačila, kljub temu, da so zaradi sprememb v stanju invalidnosti ali telesne okvare oziroma poslabšanega stanja invalidnosti pridobili nove pravice, ki pa še niso bile dejansko realizirane in bi v vmesnem obdobju ostali brez vsakih dajatev na podlagi že pridobljenih pravic.