Glede na jasne določbe ZPP in dejstvo, da je vloga izrecno naslovljena na Vrhovno sodišče (v uvodu) in tudi vložena pri Vrhovnem sodišču, kar po ustaljeni sodni praksi ni mogoče šteti za očitno pomoto, revizije tožeče stranke ni mogoče šteti za pravočasno.
nadomestilo za čas brezposelnosti - prijava v evidenco brezposelnih oseb - zahteva za priznanje nadomestila za čas brezposelnosti - zamuda roka za prijavo
Pravilna razlaga prvega odstavka 119. člena ZUTD je takšna, da zamuda 30-dnevnega roka za prijavo pri zavodu nima za posledico prenehanja pravice do denarnega nadomestila, temveč milejšo posledico, t.j. da se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša v skladu z drugim stavkom prvega odstavka 119. člena ZUTD.
I. kategorija invalidnosti - nova invalidnost - poslabšanje invalidnosti
Neutemeljen je očitek, da je sodišče zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 71. člena ZPIZ-1, ker tožnice ni razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni. Ob ugotovitvi, da pri tožnici v času izdaje izpodbijane odločbe tožene stranke ni bilo podano takšno zdravstveno stanje, da ne bi bila več zmožna opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela in da je pri tožnici še naprej podana III. kategorija invalidnosti, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo tožničin zahtevek za priznanje novih pravic iz naslova nove invalidnosti.
pravica do invalidske pokojnine - pravnomočnost - invalidnost I. kategorije
Vsebina odločitve v tem socialnem sporu je torej pravica do invalidske pokojnine, glede katere je ob razveljavitvi prvotne sodbe sodišče prve stopnje vprašanje, ali je tožnik do nje upravičen, ostalo odprto vse do pravnomočnosti odločitve v ponovljenem postopku (ki je predmet te revizijske presoje). V tem sporu sodišče ni odločalo o kategoriji tožnikove invalidnosti, ampak o tem, ali je upravičen do pravice iz invalidskega zavarovanja.
zavarovanje za čas brezposelnosti - nadomestilo za čas brezposelnosti - izguba pravice do nadomestila - javljanje podatkov - zamuda roka
Zamuda roka iz petega odstavka 67. člena ZUTD ne more imeti za posledico izgube pravice do denarnega nadomestila, kot je predvidena v 9. alineji prvega odstavka 65. člena ZUTD.
Besedilo določbe predvideva izgubo pravice v primeru opustitve obveznosti "sprotnega" obveščanja, pri čemer v zvezi s pravico do nadomestila ni mogoče spregledati niti sedmega odstavka 124. člena ZUTD, ki uživalcem pravic nalaga sporočanje dejstev, ki vplivajo na pridobitev, mirovanje ali izgubo pravic.
Ker torej obvestilo, tudi če bi ga tožnik Zavodu posredoval takoj, ne bi imelo vpliva na pravico do denarnega nadomestila, stališče tožene stranke, da že zamuda tridnevnega roka oziroma obvestitev Zavoda z zamikom povzroči izgubo pravice, ni utemeljeno.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE -- CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006784
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
začasna nezmožnost za delo - pogoji za priznanje - postavitev izvedenca - pomen izvedenskega mnenja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišči nižje stopnje sta dodatna pojasnila skupaj z izvedenskim mnenjem ocenili kot strokovno obrazložena in prepričljiva. Pri dokazni oceni sta sodišči upoštevali tudi medicinske izvide in druge okoliščine, ki jih je navajala tožnica, vendar so pri presoji, da pri tožnici v spornem obdobju ni prišlo do začasne nesposobnosti opravljanja dela, ki bi narekovala priznanje začasne nezmožnosti za delo, pretehtale ugotovitve izvedenskega mnenja, da je bila tožnica zmožna opravljati delo v skladu z omejitvami na podlagi priznane III. kategorije invalidnosti.
V tej zadevi je šlo najprej za spor o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti (3a. točka 7. člena ZDSS-1), ki pa se je končal s pravnomočno sodbo sodišča, zoper katero ni bila vložena revizija. V nadaljevanju postopka je šlo le še za spor o plačilu zakonskih zamudnih obresti od že pravnomočno prisojenih zneskov denarnega nadomestila za brezposelnost, torej ne več za spor o pravici iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti. Ker ni šlo za spor o pravici, revizija ni dovoljena po samem zakonu.
ZDR-1 člen 186. ZSDP člen 16, 23, 25. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo člen 6.
pravica do izrabe očetovskega dopusta - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - kršitev z znaki kaznivega dejanja - ponarejanje listin - obvestitev delodajalca - soglasje delodajalca k izrabi očetovskega dopusta
Določbe 16. člena ZSDP ni mogoče razlagati na način, da bi moral delavec 30 dni pred nastopom dopusta ob rojstvu otroka delodajalca obveščati tudi o konkretnih datumih izrabe dopusta.
Pravica do očetovskega dopusta je pravica iz starševskega zavarovanja in očetu pripada ob izpolnitvi v ZSDP določenih pogojev, med katerimi ni soglasja delodajalca. Kot obveznost do delodajalca je določena zgolj dolžnost obveščanja o nameravani izrabi, ne pa dolžnost uskladitve oz. pridobitve soglasja delodajalca za izrabo.
nadomestilo za invalidnost - izplačilo - izbris iz evidence brezposelnih
Pogoj za izplačilo nadomestila za invalidnost na podlagi 162. člena ZPIZ-1 je prijava na Zavodu RS za zaposlovanje in izpolnjevanje obveznosti po predpisih o zaposlovanju. Glede na to, da tožnik od 29. 1. 2013 dalje ni bil več prijavljen v evidenci Zavoda RS za zaposlovanje, mu je tožena stranka s tem dnem pravilno ustavila izplačilo nadomestila za invalidnost.
matična evidenca zavarovancev - manjkajoči podatki v matični evidenci - priznanje pravic iz pokojninskega zavarovanja - zavarovalna osnova
Noben predpis ne določa, katere primerljive podatke je potrebno upoštevati, če v matični evidenci zavarovancev ni podatkov o višini plače zavarovanca v posameznem letu. V takšnem primeru je pač potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo in ki lahko zagotovijo, da zavarovanec ne bo prikrajšan pri svoji pravici.
V skladu z 8. členom ZPIZ-1 se kot zavarovalna osnova upošteva samo tista osnova, od katere se plačujejo prispevki za zavarovanca, ki se mu ne izplačuje plača. Tožnici se je v spornem obdobju izplačevala plača iz naslova delovnega razmerja pri odvetniku A. A., zato ne more zahtevati, da si za isto obdobje upoštevajo tudi prihodki iz naslova popoldanske obrti. Iz dosedanjih ugotovitev sodišč ne izhaja, da je bila tožnica v spornem obdobju v obveznem zavarovanju še po kakšni drugi osnovi, razen na podlagi delovnega razmerja pri odvetniku A. A.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VS3006739
ZPIZ-1 člen 71.
priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - poslabšanje ugotovljene invalidnosti - upravni postopek - upoštevanje novih dejstev
Morebitnih sprememb zdravstvenega stanja v času po izdaji upravnih odločb, v tem sporu ni možno upoštevati, saj sodišče presoja tisto dejansko stanje, ki je bilo v času odločanja upravnega organa. Morebitne spremembe v zdravstvenem stanju bo tožena stranka lahko upoštevala v novem postopku, ki ga je tožnica že sprožila.
Ob ugotovitvi, da pri tožnici do izdaje odločbe tožene stranke z dne 26. 7. 2010 ni prišlo do poslabšanja ugotovljene invalidnosti in da tudi ni nastal nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožničin zahtevek za odpravo odločb tožene stranke, in za njeno razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
ZUTD člen 59. ZUP člen 7, 9, 9/3, 138, 138/1, 144, 144/1, 144/1-2.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - plačilo prispevkov - kršitev pravil upravnega postopka - načelo varstva pravic strank
Večja aktivnost uradne osebe se zahteva pri uveljavljanju socialnih pravic. Ta dolžnost izhaja 7. člena ZUP, ki ga moramo v primeru uveljavljanja socialnih pravic razlagati ob upoštevanju določbe 50. člena URS. Pravica do socialne varnosti je z ustavo izrecno priznana kot človekova pravica. Po svoji naravi je pozitivna pravica, kar pomeni, da je za njeno uresničevanje potrebno aktivno delovanje države. Država mora zagotoviti učinkovito uveljavljanje socialnih pravic na zakonodajnem, izvršilnem in sodnem nivoju. To nedvomno vključuje tudi postopek pred upravnimi organi, ki predstavljajo prvi neposreden stik stranke z državo. Od uradne osebe se zahteva, da stranki zagotovi pridobitev socialnih pravic tudi z aktivnim postopanjem, tako da jo v okviru načela zaslišanja opozori, kdaj in kako lahko pridobi določeno pravico. S tem je zadoščeno tako varstvu pravic strank kot tudi varstvu javne koristi.
Načelo zaslišanja stranke ima v upravnem postopku poseben pomen, saj se posamezniku kot stranki zagotavlja položaj subjekta in ne zgolj objekta odločanja v upravnem postopku. Zaradi tega je pravica do zaslišanja tudi ustavna pravica, ki temelji na načelu enakega varstva pravic iz 22. člena URS in na ustavnem varstvu človekovega dostojanstva iz 21. člena URS. Zato mora uradna oseba stranki posredovati svoje videnje dejanskih in pravnih okoliščin zadeve, med njimi tudi uspeh dokazovanja in predvideno vsebino odločitve, kar je še posebej pomembno v primeru, če je rezultat postopka za stranko neugoden.
prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - denarna socialna pomoč - spor o pravici do in iz socialnega zavarovanja - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
Tožnica je v tej zadevi izpodbijala zgolj tisti odločbe Centra za socialno delo, s katerim ji je bilo prepovedano odtujiti in obremeniti nepremičnine vpisane v k.o. G. in s katerim je bilo odločeno, da se na podlagi te dokončne odločbe prepoved odtujitve in obremenitve zaznamuje v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, kar pa ni spor o pravici do in iz socialnega zavarovanja oziroma socialnega varstva.
Navedeno pomeni, da bi tožnica zoper sodbo sodišča druge stopnje lahko vložila le predlog za dopustitev revizije, česar pa ni storila. V tem sporu revizija ni dovoljena že na podlagi zakona.
invalidi - uvrstitev v kategorijo invalidnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvedenec
Tožnik neutemeljeno navaja, da je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ko ni ugodilo njegovemu predlogu za zaslišanje izvedenca specialista-ortopeda, pač pa je za izvedenca postavilo specialista medicine dela, prometa in športa, ki naj ne bi bil ustrezen izvedenec za ocenjevanje njegove preostale delazmožnosti. Prav izvedenec navedene stroke ima namreč ustrezno strokovno znanje tako s področja medicine kot s področja poznavanja različnih poklicev, delovnih mestih znotraj teh poklicev in zdravstvenih zahtevah za zasedbo teh delovnih mest.
otroški dodatek - center za socialno delo - odločitev v prvih dneh naslednjega meseca - odločanje organa po uradni dolžnosti
Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da bi center za socialno delo o upravičenosti do otroškega dodatka moral odločiti s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe, to je s 1. 10. 2012 in ne s 1. 9. 2012, kot je odločil. Izpodbijane odločbe se nanašajo le na pravico do otroškega dodatka, ta pravica ni odvisna od tega, ali otrok obiskuje vrtec ali osnovno šolo, zato so neupoštevne revizijske navedbe o tem, da je bil otrok septembra 2012 v šoli in ne v vrtcu.
Odločitev je bila izdana na podlagi prvega odstavka 42b. člena ZUPJS, ki določa, da center za socialno delo o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe, za katere je izvedel po uradni dolžnosti ali pa na način in v roku iz drugega odstavka 42. člena ZUPJS, odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.
V predlogu, ki vsebuje v glavnem le prepis dela pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, v ostalem pa kritiko dela sodišča druge stopnje, je sicer večkrat poudarjeno, kako se sodišči nista opredelili „do tega pravnega vprašanja“ oziroma naj bi ga ignorirali, konkretno pa ni navedeno, katero je to pravno vprašanje. Ker so zahteve glede vsebine predloga za dopustitev revizije stroge in povsem jasno določene z zakonom, teh sestavin pa tožnikov predlog ne vsebuje, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367č. člena ZPP zavrglo.
pravica do invalidske pokojnine - definicija invalidnosti - poklic - izvedensko mnenje - meje sodnega preizkusa v socialnem sporu
Ni odločilno le delo, ki ga je zavarovanec dejansko opravljal, temveč je treba upoštevati tudi širše zaposlitvene možnosti zavarovanca. Glede na omejitve delovne zmožnosti bi lahko revident opravljal druga dela izven ožjega delokroga rudarja.
ZPIZ-1 člen 66, 67, 68, 94, 97. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22.
invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja - gostota zavarovalne dobe
Določba 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško se ne nanaša izključno na pravico do invalidske pokojnine, saj to ne izhaja niti iz naslova poglavja, niti iz besedila člena. Prvi odstavek navedenega člena namreč predvideva seštevanje zavarovalnih dob pri pridobitvi, ohranitvi in ponovni pridobitvi pravice do dajatev. Tudi naslov 3. poglavja Sporazuma je med drugim invalidnost, kar je širši pojem od invalidske pokojnine. Jezikovna razlaga določbe 22. člena Sporazuma torej omogoča seštevanje zavarovalnih dob tudi v primeru drugih pravic na podlagi invalidnosti in se ne nanaša izključno na pravico do invalidske pokojnine. Drugačna razlaga tudi ni mogoča saj ZPIZ-1 za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost kot pogoj določa minimalno zavarovalno dobo, predpisano za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
Problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje sta zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave 28. 11. 1992 vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.