ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/5, 421. ZU člen 32, 32/5.
prisilna likvidacija – predlog dolžnika za začetek postopka prisilne likvidacije – začetni predujem - uporaba določbe 233. člena ZFPPIPP v postopku prisilne likvidacije
Likvidacijski postopek predpostavlja, da ima družba, nad katero se vodi postopek prisilne likvidacije, dovolj premoženja za poplačilo vseh njenih obveznosti, torej tudi za poplačilo stroškov izvedbe likvidacijskega postopka.
Zakonska podlaga za uporabo določbe 233. člena ZFPPIPP za postopek prisilne likvidacije ne obstaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073912
ZPP člen 214, 214/2, 337, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 72, 72/5, 73, 73/4, 76, 76/2, 76/3, 79.
pravica do izjave – neprerekana dejstva – navajanje novih dejstev v pritožbi – prekluzija – protispisnost – navadno sosporništvo – vpis zakonitega zastopnika v sodni register – pooblastilo – splošno pooblastilo – obseg pooblastitve – redno poslovanje – neupravičeno zastopanje – naknadna odobritev pravnega posla – solidarna odgovornost zastopnika in zastopanega – neupravičena obogatitev – odškodninska odgovornost
Pritožbeno sodišče lahko samo ugotovi dejstva, ki so bila neprerekana in se zato štejejo za priznana, saj s tem v ničemer ne posega v pravico strank do izjave.
Tožnik ni imel vpogleda v kazenski spis le do tedaj, ko je bil v kazenskem postopku zaslišan kot priča, kar se je zgodilo en mesec pred zaključkom glavne obravnave, zato so novo predloženi dokazi v pritožbenem postopku prepozni.
Neskrbnosti drugega toženca pri pridobivanju dokazov ne opravičuje njegovo pričakovanje, da bo dokaz predložil prvi toženec.
predhodna odredba – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Če so dane konkretne trditve strank, je treba pri pravni osebi presojati verjetno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, skozi njen celotni finančni oziroma premoženjski položaj. To pomeni tako kratkoročno kot dolgoročno plačilno sposobnost.
Kratkoročna plačilna nesposobnost odpira vprašanje verjetne nevarnosti, ali bo uveljavitev terjatve tožeče stranke precej otežena.
ZPP člen 105, 105a, 105a/3. ZST-1 člen 11, 12, 13.
domneva umika tožbe – plačilo takse za tožbo
Če je bila tožeča stranka tudi že v času vložitve tožbe nelikvidna, in ne le v roku, določenem v plačilnem nalogu, kot zatrjuje v pritožbi, bi lahko ob vložitvi tožbe, ko je nastala taksna obveznost, predlagala oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
OZ člen 12. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 5, 13, 27, 28, 31, 33.
odškodninska odgovornost - zdrs vozila s ceste zaradi ledu - spolzko cestišče - vzdrževanje ceste - izvajanje zimske službe - odgovornost zavarovanca - izvedbeni program zimske službe - opustitev skrbnega ravnanja - višina škode
Toženka bi morala trditi in dokazovati, da je njen zavarovanec tedaj ravnal v skladu z izvedbenim programom zimske službe, vendar toženka temu bremenu ni zadostila. Sklicevanje na 31. člen pravilnika ne zadošča, saj ta predstavlja le okvirno izhodišče za opredelitev vzdrževanja prevoznosti posameznih cest v zimskih razmerah, konkretne naloge izvajalca vzdrževanja za posamezne ceste pa se določijo z izvedbenim programom zimske službe iz 28. člena pravilnika.
Višino tožnikove škode lahko predstavlja le razlika med vrednostjo vozila pred nezgodo in vrednostjo rešenih delov.
OZ člen 635, 635/3, 637, 637/1, 637/2, 639, 639/3, 649, 649/1, 663, 663/1, 663/2.
pobotni ugovor – nasprotna tožba – gradbena pogodba – podjemna pogodba – zahtevki po izteku enoletnega roka
Prvostopenjsko sodišče bi moralo v obrazložitvi pojasniti, kakšno je razmerje med zahtevki iz nasprotne tožbe in zahtevki, ki so bili v uveljavljani v pobot. Če se nek zahtevek upošteva v okviru pobotnega ugovora kot nasprotno terjatev tožene stranke do tožeče stranke, je v tem delu potrebno tožbeni zahtevek zavrniti – in obratno. V vsakem primeru je potrebno odločitev tako obrazložiti, da jo je mogoče preizkusiti tudi v tem oziru.
Naročnik iz gradbene pogodbe lahko v letu dni od obvestila o napaki aktivno uveljavlja svoja zahtevka iz 1. in 2. odstavka 637. člena OZ; po preteku tega roka pa naročnik to pravico izgubi. Po preteku enoletnega roka se lahko naročnik, če je napaden z zahtevkom (npr. s tožbo), zoper zahtevek le še brani z ugovorom.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0077283
OZ člen 5, 164 – 185, 299, 299/2, 943.
zakonske zamudne obresti – presoja utemeljenosti obrestnega dela zahtevka – dolžnikova zamuda – rok za izpolnitev – nastop zamude – zapadlost – direktna tožba oškodovanca
Nastop zamude, katere objektivna posledica je tek zamudnih obresti, ni v posebnih pravilih o povrnitvi škode urejen drugače, kot ga ureja splošno pravilo. Posebej je sicer urejena zapadlost (pa še to v razdelku o povrnitvi premoženjske škode), vendar pa zapadlosti ni mogoče enačiti z zamudo. Od zapadlosti ter od ravnanja upnika in dolžnika po trenutku zapadlosti pa je odvisen nastop zamude.
Glede teka zamudnih obresti v obravnavani zadevi ni možno uporabiti določbe 943. člena OZ. To določilo se namreč uporablja za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem, ne pa v primerih direktne tožbe oškodovanca.
verodostojna listina – napačen naslov dolžnika – ugovor po izteku roka – vročitev sklepa o izvršbi
Dolžniki so 18.11.2004 z nakazilom že delno poravnali upnikovo terjatev, nato pa šele v vlogi z dne 2.11.2007 prvič uveljavljali, da je na računu naveden napačen naslov prvotnega dolžnika in da tega računa niso nikoli prejeli. Ker sta sklepa sodišča prve stopnje o dovolitvi izvršbe z dne 2.11.1999 in o nadaljevanju izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe z dne 27.5.2004 postala pravnomočna, teh navedb dolžnika ni mogoče upoštevati.
ZFPPIPP člen 112, 112/1, 112/1-1, 112/1-2, 115, 115/2, 115/2-5, 115/4.
razrešitev stečajnega upravitelja – začasna ustavitev dodeljevanja novih zadev – imenovanje na državno ali mednarodno funkcijo – predlog za predčasno razrešitev – odklonitev imenovanja za upravitelja
Začasna ustavitev dodeljevanja zadev zaradi imenovanja na državno ali mednarodno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje za obdobje trajanja te funkcije in v drugih primerih za obdobje, ki ne more biti krajše od treh mesecev, ne nalaga sodišču razrešitve upravitelja po uradni dolžnosti; daje le podlago upravitelju, da predlaga svojo predčasno razrešitev (z izjavo o odklonitvi), enako kot v primeru nastopa okoliščin, zaradi katerih nastanejo ovire za imenovanje za upravitelja.
Glavno vodilo pri odločanju sodišča o prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja je, da mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Reševanje predhodnega vprašanja bo prepustilo matičnemu sodišču zlasti takrat, ko bo pričakovati, da bo zadeva tam kmalu rešena. Razlog je v tem, da prekinitev postopka pomeni dejanski zastoj v postopku. Če je zadeva že zrela za razsojo, prekinjanje postopka ni ekonomično in smotrno ter ni v prid načelu pospešitve postopka.
stvarna pristojnost – naročnik in izvajalec – delavec in delodajalec – ponovno odločanje o stvarni pristojnosti – vezanost sodišča prve stopnje na odločitev o pristojnosti
V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZPP odločba sodišča druge stopnje o stvarni nepristojnosti sodišča prve stopnje veže vsako sodišče, ki mu je pozneje odstopljena ista zadeva, če je sodišče druge stopnje pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiščema. Sodišče prve stopnje tako ni imelo zakonske podlage, da se ponovno izreče za stvarno nepristojno.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059933
ZDR člen 184, 184/1. ZPP 154, 154/2.
stroški – stroški postopka – temelj – višina – nevarna dejavnost – policist – delo policista – objektivna odgovornost
Splet konkretnih okoliščin, ki so časovno sovpadale, predvsem potreba po nujnem in takojšnjem posredovanju na poledenelih tleh zoper vinjenega voznika, ki se je pridržanju upiral, želel pobegniti s kraja dogodka in zoper katerega je bil že pred zadevnim dogodkom odrejen uklonilni zapor, je narekoval zaključek, da je tožnik v konkretnem primeru opravljal nevarno dejavnost.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073939
OZ člen 131. ZPP člen 8, 215.
povrnitev škode – padec na mokrih stopnicah – dokazni standard – dokazna ocena – prepričanje
O dejstvu, katerega sodišče vzame za podlago svoje sodne odločbe, mora biti sodišče prepričano. Tožnik pa svojih navedb ni dokazal z zadostno stopnjo resničnosti, saj sodišča ni prepričal, da je prišlo do škodnega dogodka na zatrjevani način.
prodajna pogodba – ničnost – nična pogodba – stiska – težko gmotno stanje stranke – izkoriščanje – oderuška pogodba – očitno nesorazmerna korist – načelo enakovrednosti dajatev
Razlika med odstopanjem je očitno nesorazmerna, če presega meje pričakovanega odstopanja in to odstopanje ni opravičljivo. Razlika med tržno ceno in dogovorjeno ceno v obsegu 1/3 ni v mejah pričakovanega odstopanja in ker ni okoliščin, ki bi tako odstopanje opravičile, je to pravno opredeliti kot očitno nesorazmerje.
Lahko se izkoristi pogodbeno stranko tudi s pasivnim ravnanjem, če se zavestno pristane na že ustvarjeno stanje z namenom, da se zase pridobi nesorazmerna premoženjska korist.
negatorna tožba – varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem – soglasje lastnika za poseg – protipravnost – naravno javno dobro – odškodnina
Ker je tožnik v nakup nepremičnine pristal, kljub temu da po njej poteka vodotok, ni upravičen do pravnega varstva, ki ga zagotavlja 99. člen SPZ. Očitano vznemirjanje lastninske pravice ni protipravno tudi zato, ker je bil premik vode rezultat naravnega dogodka in ne delovanja tožene stranke.
odškodninska odgovornost delodajalca – obveznosti delavca – upoštevanje delodajalčevih navodil – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka s tem, ko je tožniku odredila, da evidentira prihode in odhode vozil, ni ravnala protipravno in tožena stranka tožniku ni kršila pravic iz delovnega razmerja, zato tožniku ne pripada odškodnina za nematerialno škodo.
Tožena stranka (gradbeno podjetje) v zimskem času asfalta ne vgrajuje, zato delavci, katerih delo je povezano z vgrajevanjem asfalta ta čas dobijo druge zadolžitve oziroma koristijo dopust ali višek ur. Zato odločitev stranke, da ena skupina, v kateri je bil tožnik, preneha delati, ne pomeni kršenja pravic iz delovnega razmerja.
Zmanjšan obseg proizvodnje oziroma poslovanja predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri tem pa zmanjšanje števila zaposlenih in s tem zmanjšanje stroškov pomeni tako ekonomski kot organizacijski razlog.
Oporočiteljevo podpisovanje oporoke, njegova izjava, da gre za oporoko, in podpis obeh prič predstavljajo enotno pravno dejanje, ki se mora opraviti sočasno. Že iz tega stališča izhaja sklep, da zakon ne zahteva tudi sočasnosti sestave listine in ostalih dejanj, tj. oporočiteljevega podpisa oporoke in izjave, da gre za oporoko, in podpisa prič.