pravica do svobode izražanja – varstvo osebnostnih pravic – pravica od varstva časti in dobrega imena - pisanje spornih člankov o osebi – pripravnost ravnanja – zaničevalnost in žaljivost zapisanih besed – povrnitev nepremožnejkse škode - namen pravične odškodnine – penalna/izravnalna funkcija – relativno javna osebnost – pričakovana zasebnost
Pravna teorija in sodna praksa sta enotni, da imajo javne osebe manjše polje pričakovane zasebnosti, in sicer v obratnem sorazmerju: bolj ko so javne, bolj se ožijo njihove pravice s področja varovane zasebnosti.
Tožnikova takratna javna podoba je skrčila njegov lasten pričakovan obseg zasebnosti, kar sočasno pomeni, da je pravica novinarja in časopisa (ki javnosti posredujeta informacije, do katerih ima ta pravico) do svobode izražanja manj omejena.
odškodninska odgovornost delodajalca – obveznosti delavca – upoštevanje delodajalčevih navodil – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka s tem, ko je tožniku odredila, da evidentira prihode in odhode vozil, ni ravnala protipravno in tožena stranka tožniku ni kršila pravic iz delovnega razmerja, zato tožniku ne pripada odškodnina za nematerialno škodo.
Tožena stranka (gradbeno podjetje) v zimskem času asfalta ne vgrajuje, zato delavci, katerih delo je povezano z vgrajevanjem asfalta, ta čas dobijo druge zadolžitve oziroma koristijo dopust ali višek ur. Zato odločitev tožene stranke, da ena skupina, v kateri je bil tožnik, preneha delati, ne pomeni kršenja pravic iz delovnega razmerja.
Zmanjšan obseg proizvodnje oziroma poslovanja predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri tem pa zmanjšanje števila zaposlenih in s tem zmanjšanje stroškov pomeni tako ekonomski kot organizacijski razlog.
krajevna pristojnost – dogovor o krajevni pristojnosti – predložitev listine – pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi
V primerih, ko se pravdni postopek začne po razveljavitvi sklepa o izvršbi, je treba dogovor o krajevni pristojnosti priložiti najkasneje k prvemu procesnemu dejanju v pravdnem postopku.
odškodninska odgovornost delodajalca – obveznosti delavca – upoštevanje delodajalčevih navodil – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka s tem, ko je tožniku odredila, da evidentira prihode in odhode vozil, ni ravnala protipravno in tožena stranka tožniku ni kršila pravic iz delovnega razmerja, zato tožniku ne pripada odškodnina za nematerialno škodo.
Tožena stranka (gradbeno podjetje) v zimskem času asfalta ne vgrajuje, zato delavci, katerih delo je povezano z vgrajevanjem asfalta ta čas dobijo druge zadolžitve oziroma koristijo dopust ali višek ur. Zato odločitev stranke, da ena skupina, v kateri je bil tožnik, preneha delati, ne pomeni kršenja pravic iz delovnega razmerja.
Zmanjšan obseg proizvodnje oziroma poslovanja predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri tem pa zmanjšanje števila zaposlenih in s tem zmanjšanje stroškov pomeni tako ekonomski kot organizacijski razlog.
Glavno vodilo pri odločanju sodišča o prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja je, da mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Reševanje predhodnega vprašanja bo prepustilo matičnemu sodišču zlasti takrat, ko bo pričakovati, da bo zadeva tam kmalu rešena. Razlog je v tem, da prekinitev postopka pomeni dejanski zastoj v postopku. Če je zadeva že zrela za razsojo, prekinjanje postopka ni ekonomično in smotrno ter ni v prid načelu pospešitve postopka.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/5, 421. ZU člen 32, 32/5.
prisilna likvidacija – predlog dolžnika za začetek postopka prisilne likvidacije – začetni predujem - uporaba določbe 233. člena ZFPPIPP v postopku prisilne likvidacije
Likvidacijski postopek predpostavlja, da ima družba, nad katero se vodi postopek prisilne likvidacije, dovolj premoženja za poplačilo vseh njenih obveznosti, torej tudi za poplačilo stroškov izvedbe likvidacijskega postopka.
Zakonska podlaga za uporabo določbe 233. člena ZFPPIPP za postopek prisilne likvidacije ne obstaja.
Tožena stranka ni poskrbela za varno in zdravo delovno okolje, saj delavcev v brusilnici nikoli ni opozorila na prekomerno obremenjenost s svincem v delovnem okolju. Prav tako ni zagotovila uporabe zaščitnih mask oziroma respiratorjev in uporabe zaščitnih mask ni nadzirala ter kljub priporočilu varnostnih inženirjev ni uredila odsesavanja svinčevega prahu pri brusilnih strojih. S takšnim svojim ravnanjem je opustila dolžno skrbnost zagotovitve varnega in zdravega delovnega okolja.
Svinec je nevarna stvar, ki povzroča okvare zdravja in je delo v delovnem okolju, v katerem so delavci izpostavljeni vplivu svinca, zdravju nevarno okolje, zato za škodo, ki jo utrpi delavec, ki zboli za poklicno boleznijo, odgovarja delodajalec po načelu objektivne odgovornosti.
prodajna pogodba – ničnost – nična pogodba – stiska – težko gmotno stanje stranke – izkoriščanje – oderuška pogodba – očitno nesorazmerna korist – načelo enakovrednosti dajatev
Razlika med odstopanjem je očitno nesorazmerna, če presega meje pričakovanega odstopanja in to odstopanje ni opravičljivo. Razlika med tržno ceno in dogovorjeno ceno v obsegu 1/3 ni v mejah pričakovanega odstopanja in ker ni okoliščin, ki bi tako odstopanje opravičile, je to pravno opredeliti kot očitno nesorazmerje.
Lahko se izkoristi pogodbeno stranko tudi s pasivnim ravnanjem, če se zavestno pristane na že ustvarjeno stanje z namenom, da se zase pridobi nesorazmerna premoženjska korist.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073042
ZNP člen 17, 112, 113, 114, 117, 118, 119, 128. ZPP člen 214, 285. ZZZDR člen 52, 60. SPZ člen 72, 72/5.
ureditev razmerij med solastniki – ureditev razmerij na delu skupnega premoženja – del skupnega premoženja – skupna lastnina – načelo kontradiktornosti – kršitev pravice do izjave – vročitev predloga za ureditev razmerij nasprotnemu udeležencu – narok – obveznost izvedbe naroka – materialno procesno vodstvo – začasna odredba
Okoliščina, da je nepremičnina le del skupnega premoženja predlagatelja in nasprotne udeleženke kot razvezanih zakoncev, ni ovira za ureditev razmerji med predlagateljem in nasprotno udeleženko v zvezi s to nepremičnino.
Bistveno je, da je oblika lastninske pravice zakoncev na predmetni nepremičnini skupna lastnina.
stroški postopka – vrednost spornega predmeta - nagrada odvetnika
Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je bila vrednost (spornega) predmeta po zadnji razširitvi zahtevka (v njeni vlogi z dne 21. 2. 2011) 4.516,84 EUR, kar je ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR 9.841 točk. Taka vrednost (spornega) predmeta pa v tabeli v tar. št. 18 OT sodi v razpon med 3.000 in 10.000 točk, za katerega je določena vrednost storitve 300 točk. Sodišče prve stopnje bi zato moralo priznati toženi stranki nagrado pooblaščeni odvetniški družbi: (-) za prvi pripravljalni spis 300 in ne 400 točk (prva točka tar. št. 19 OT), (-) za drugi pripravljalni spis 225 in ne 300 točk (druga točka tar. št. 19 OT) ter (-) za tretji in četrti pripravljalni spis dvakrat 150 in ne dvakrat 200 točk (tretja točka tar. št. 19 OT), (-) za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo 300 točk in ne 400 točk (prva točka tar. št. 20 OT) ter (-) za drugi in tretji narok za glavno obravnavo dvakrat 150 točk in ne dvakrat 200 točk (druga točka tar. št. 20 OT).
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – zunajknjižno priposestvovanje – zmota o predmetu – dobroverna posest – opravičljiva zmota – običajna skrbnost v pravnem prometu – dobrovernost pravnega naslednika – posadna izjava – posadna listina
Dobroverni lastniški posestnik je oseba, ki ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik. Tožnik ni pridobil posesti stvari z dedovanjem, saj nepremičnina ni bila predmet sklepa o dedovanju, svojo dobrovernost je dokazoval na podlagi posadne izjave, iz katere pa izhaja prav nasprotno, da tožnik oziroma njegovi pravni predniki niso lastniki nepremičnine. Tožnik zato zgolj s sklicevanjem na posadno izjavo ne more dokazati dobre vere.
Zmota v oznaki parcele v pogodbi ni opravičljiva zmota.
odškodninska odgovornost – nedopustno ravnanje – strokovna napaka v postopku zdravljenja – premestitev v psihiatrično kliniko – hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici – trditvena podlaga – razbremenitev odgovornosti – standardi vestnega zdravljenja – nepremoženjska škoda – nevšečnosti oškodovanca – vzročna zveza – višina odškodnine
Toženčeva trditev, da je bila premestitev tožnice z matične bolnišnice, kjer se je nahajala zaradi težkega zdravstvenega stanja, v psihiatrično bolnišnico v skladu s standardi pravilnega zdravljenja, je ostala nedokazana. Toženec se svoje odškodninske obveznosti zato ne more razbremeniti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073940
ZASP člen 159, 159/4. ZPP člen 311, 311/1, 337.
javna priobčitev fonogramov – dolžnost mesečnega poročanja – civilno pravno varstvo zahtevka po mesečnem poročanju – zapadlost obveznosti do konca glavne obravnave – pritožbene novote
Tožnik je s tožbenim zahtevkom zahteval, da mu toženec mesečno poroča o obsegu javnega priobčevanja fonogramov pri opravljanju svoje dejavnosti, za kar v 311. členu ZPP ni podlage, saj navedena terjatev v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla, niti ni predvidena kot izjema.
Oporočiteljevo podpisovanje oporoke, njegova izjava, da gre za oporoko, in podpis obeh prič predstavljajo enotno pravno dejanje, ki se mora opraviti sočasno. Že iz tega stališča izhaja sklep, da zakon ne zahteva tudi sočasnosti sestave listine in ostalih dejanj, tj. oporočiteljevega podpisa oporoke in izjave, da gre za oporoko, in podpisa prič.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059933
ZDR člen 184, 184/1. ZPP 154, 154/2.
stroški – stroški postopka – temelj – višina – nevarna dejavnost – policist – delo policista – objektivna odgovornost
Splet konkretnih okoliščin, ki so časovno sovpadale, predvsem potreba po nujnem in takojšnjem posredovanju na poledenelih tleh zoper vinjenega voznika, ki se je pridržanju upiral, želel pobegniti s kraja dogodka in zoper katerega je bil že pred zadevnim dogodkom odrejen uklonilni zapor, je narekoval zaključek, da je tožnik v konkretnem primeru opravljal nevarno dejavnost.
popolnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Trditveno in dokazno breme o premoženjskem stanju je na predlagatelju, ki bi moral že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva pri odločanju o predlogu. V rubrikah izjave bi moral izpolniti podatek o višini posameznih postavk, kot jih zahteva obrazec, česar pa predlagatelj v obravnavanem primeru ni storil. Skliceval se je oziroma kot dokaz je predlagal bilanco stanja, izkaz poslovnega izida ter register TRR, kar ne zadošča. Tudi navedba v opombah, da posluje z izgubo in da v tem času nima sredstev za plačilo takse ter jih ne more zagotoviti, ne zadošča za navedbo konkretnih podatkov o premoženjskem stanju. Ni naloga sodišča, da brez ustreznih konkretnih trditev išče v predloženih dokazih dejanske ugotovitve, ki bi eventuelno bile v korist stranki.
solastnina – enotno sosporništvo – priposestvovanje lastninske pravice
Narava pravice (priposestvovanje lastninske pravice), ki jo uveljavlja tožnica, solastnikov sporne nepremične ne postavlja v tako razmerje, ki bi terjalo njihovo enotno obravnavanje (enotno sosporništvo).
oporočna sposobnost – izpodbijanje oporoke – predmet izpodbijanja – trditveno breme – lastnoročna oporoka
Sodišče je bilo dolžno preverjati le oporočno sposobnost zapustnice v času sestave oporoke pred pričami, glede katere so bili tožniki s strani zapuščinskega sodišča napoteni na pravdo. Zapis, za katerega toženec trdi, da gre za lastnoročno oporoko zapustnice, pa v času zapuščinske obravnave sodišču ni bil predložen in tudi ni bil predmet izpodbijanja v konkretnem postopku.
Sklenjena sodna poravnava, s katero se je posredna posestnica zavezala tožniku, da mu bo izročila garsonjero, predstavlja izjavo volje, s katero je na nanj prenesla posredno posest.
Oseba, ki je imela garsonjero v neposredni posesti, je garsonjero izpraznila in pustila ključ v vratih z namenom, da jo prevzame posredna posestnica. Zato ne gre za opustitev posesti, temveč za nameravano prepustitev neposredne posesti.