izredna pravna sredstva – odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa – postopek za odpravo ali spremembo odločbe – učinki odprave ali spremembe odločbe o prekršku – pravica do pravnega sredstva – pravica do pritožbe – napačen pravni pouk – nedovoljena pritožba
Zmotna navedba v pravnem pouku sklepa glede pravice do pritožbe stranki (v tem primeru prekrškovnemu organu) ne more dati pravice, ki je po zakonu nima.
Odprava ali sprememba odločbe je urejena v 171.a do 171.č členih ZP-1 in v drugem odstavku 171.b člena izrecno določa, da sodišče o predlogu (za odpravo ali spremembo odločbe) odloči s sklepom, zoper katerega ni pravnega sredstva.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – družba ne posluje na poslovnem naslovu
Predlagateljica je zatrjevala izbrisni razlog iz druge točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP in se pri tem sklicevala na domnevo iz druge alineje 2. točke drugega odstavka istega člena. Vlagatelj ugovora mora izkazati, da družba posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v register, in da je na tem naslovu družba upravičena poslovati. Za ugoditev ugovoru morata biti torej podana oba pogoja.
Tožnica na dan moževe smrti v letu 2000 še ni dopolnila starosti 45 let in 6 mesecev, da bi ji začela teči čakalna doba za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, ko bi dopolnila 50 let in 6 mesecev starosti. Zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnine.
spor majhne vrednosti - pogodbeno materialno pravo - pogodba o poslovnem sodelovanju
Pogodbeno materialno pravo je del materialnega prava, katerega napačna uporaba je v postopkih v sporih majhne vrednosti pravno upošteven pritožbeni razlog.
verodostojna listina – napačen naslov dolžnika – ugovor po izteku roka – vročitev sklepa o izvršbi
Dolžniki so 18.11.2004 z nakazilom že delno poravnali upnikovo terjatev, nato pa šele v vlogi z dne 2.11.2007 prvič uveljavljali, da je na računu naveden napačen naslov prvotnega dolžnika in da tega računa niso nikoli prejeli. Ker sta sklepa sodišča prve stopnje o dovolitvi izvršbe z dne 2.11.1999 in o nadaljevanju izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe z dne 27.5.2004 postala pravnomočna, teh navedb dolžnika ni mogoče upoštevati.
Sodna poravnava je v materialnopravnem smislu pogodba in za njeno razlago veljajo pravila o razlagi pogodb.
Predpostavka za zahtevek za plačilo uporabnine so poleg prikrajšanja in obogatitve tudi neprivolitev lastnika v uporabo. Za upravičenje do uporabnine ne zadošča le uporaba spornega stanovanja brez pravne podlage.
Zmotno je prepričanje upnika, da sklep o izvršbi nudi upniku izvršilno sredstvo tudi v primeru tistih motilnih dejanj, ki jih zajema že izdani izvršilni naslov in bodo nastajale v bodoče, torej v nedoločenem času po izdaji sklepa o izvršbi. Temu predmetni izvršilni postopek ni namenjen. S sklepom o izvršbi je sodišče dopustilo izvršbo le glede protipravnega stanja, ki je obstajalo v času izdaje sklepa. V nasprotnem primeru bi bil ta izvršilni postopek odprt časovno neomejeno, kar pa ne more biti.
oporočna sposobnost – izpodbijanje oporoke – predmet izpodbijanja – trditveno breme – lastnoročna oporoka
Sodišče je bilo dolžno preverjati le oporočno sposobnost zapustnice v času sestave oporoke pred pričami, glede katere so bili tožniki s strani zapuščinskega sodišča napoteni na pravdo. Zapis, za katerega toženec trdi, da gre za lastnoročno oporoko zapustnice, pa v času zapuščinske obravnave sodišču ni bil predložen in tudi ni bil predmet izpodbijanja v konkretnem postopku.
plačilo za opravljeno delo – vojak – plača – dejansko delo
ZDDO v 1. odstavka 65. člena določa, da lahko Vlada RS izjemoma določi višji količnik, kot je določen v zakonu in sicer za posamezna delovna mesta, ki zahtevajo specifična strokovna znanja ali posebno izurjenost oziroma za delovna mesta, ki zaradi zahtevnosti in izpostavljenosti ter za delovna mesta, ki jih je nujno potrebno zasesti zaradi nemotenega in učinkovitega delovanja države. Navedeno pomeni, da morajo ta delovna mesta biti izrecno določena v sklepu Vlade RS. Med temi dolžnostmi ni dolžnosti, ki jih je v spornem obdobju opravljal tožnik, zato za tožnikov zahtevek za plačilo razlike med dejansko izplačano plačo in plačo, ki bi tožniku šla, če bi bil za dolžnosti, na katere je bil razporejen, določen dodatek po 65. členu ZDDO, ni nobene pravne podlage.
OZ člen 635, 635/3, 637, 637/1, 637/2, 639, 639/3, 649, 649/1, 663, 663/1, 663/2.
pobotni ugovor – nasprotna tožba – gradbena pogodba – podjemna pogodba – zahtevki po izteku enoletnega roka
Prvostopenjsko sodišče bi moralo v obrazložitvi pojasniti, kakšno je razmerje med zahtevki iz nasprotne tožbe in zahtevki, ki so bili v uveljavljani v pobot. Če se nek zahtevek upošteva v okviru pobotnega ugovora kot nasprotno terjatev tožene stranke do tožeče stranke, je v tem delu potrebno tožbeni zahtevek zavrniti – in obratno. V vsakem primeru je potrebno odločitev tako obrazložiti, da jo je mogoče preizkusiti tudi v tem oziru.
Naročnik iz gradbene pogodbe lahko v letu dni od obvestila o napaki aktivno uveljavlja svoja zahtevka iz 1. in 2. odstavka 637. člena OZ; po preteku tega roka pa naročnik to pravico izgubi. Po preteku enoletnega roka se lahko naročnik, če je napaden z zahtevkom (npr. s tožbo), zoper zahtevek le še brani z ugovorom.
odškodninska odgovornost delodajalca – obveznosti delavca – upoštevanje delodajalčevih navodil – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka s tem, ko je tožniku odredila, da evidentira prihode in odhode vozil, ni ravnala protipravno in tožena stranka tožniku ni kršila pravic iz delovnega razmerja, zato tožniku ne pripada odškodnina za nematerialno škodo.
Tožena stranka (gradbeno podjetje) v zimskem času asfalta ne vgrajuje, zato delavci, katerih delo je povezano z vgrajevanjem asfalta ta čas dobijo druge zadolžitve oziroma koristijo dopust ali višek ur. Zato odločitev tožene stranke, da ena skupina, v kateri je bil tožnik, preneha delati, ne pomeni kršenja pravic iz delovnega razmerja.
Zmanjšan obseg proizvodnje oziroma poslovanja predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri tem pa zmanjšanje števila zaposlenih in s tem zmanjšanje stroškov pomeni tako ekonomski kot organizacijski razlog.
prodajna pogodba – ničnost – nična pogodba – stiska – težko gmotno stanje stranke – izkoriščanje – oderuška pogodba – očitno nesorazmerna korist – načelo enakovrednosti dajatev
Razlika med odstopanjem je očitno nesorazmerna, če presega meje pričakovanega odstopanja in to odstopanje ni opravičljivo. Razlika med tržno ceno in dogovorjeno ceno v obsegu 1/3 ni v mejah pričakovanega odstopanja in ker ni okoliščin, ki bi tako odstopanje opravičile, je to pravno opredeliti kot očitno nesorazmerje.
Lahko se izkoristi pogodbeno stranko tudi s pasivnim ravnanjem, če se zavestno pristane na že ustvarjeno stanje z namenom, da se zase pridobi nesorazmerna premoženjska korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073912
ZPP člen 214, 214/2, 337, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 72, 72/5, 73, 73/4, 76, 76/2, 76/3, 79.
pravica do izjave – neprerekana dejstva – navajanje novih dejstev v pritožbi – prekluzija – protispisnost – navadno sosporništvo – vpis zakonitega zastopnika v sodni register – pooblastilo – splošno pooblastilo – obseg pooblastitve – redno poslovanje – neupravičeno zastopanje – naknadna odobritev pravnega posla – solidarna odgovornost zastopnika in zastopanega – neupravičena obogatitev – odškodninska odgovornost
Pritožbeno sodišče lahko samo ugotovi dejstva, ki so bila neprerekana in se zato štejejo za priznana, saj s tem v ničemer ne posega v pravico strank do izjave.
Tožnik ni imel vpogleda v kazenski spis le do tedaj, ko je bil v kazenskem postopku zaslišan kot priča, kar se je zgodilo en mesec pred zaključkom glavne obravnave, zato so novo predloženi dokazi v pritožbenem postopku prepozni.
Neskrbnosti drugega toženca pri pridobivanju dokazov ne opravičuje njegovo pričakovanje, da bo dokaz predložil prvi toženec.
stvarna pristojnost – naročnik in izvajalec – delavec in delodajalec – ponovno odločanje o stvarni pristojnosti – vezanost sodišča prve stopnje na odločitev o pristojnosti
V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZPP odločba sodišča druge stopnje o stvarni nepristojnosti sodišča prve stopnje veže vsako sodišče, ki mu je pozneje odstopljena ista zadeva, če je sodišče druge stopnje pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiščema. Sodišče prve stopnje tako ni imelo zakonske podlage, da se ponovno izreče za stvarno nepristojno.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059933
ZDR člen 184, 184/1. ZPP 154, 154/2.
stroški – stroški postopka – temelj – višina – nevarna dejavnost – policist – delo policista – objektivna odgovornost
Splet konkretnih okoliščin, ki so časovno sovpadale, predvsem potreba po nujnem in takojšnjem posredovanju na poledenelih tleh zoper vinjenega voznika, ki se je pridržanju upiral, želel pobegniti s kraja dogodka in zoper katerega je bil že pred zadevnim dogodkom odrejen uklonilni zapor, je narekoval zaključek, da je tožnik v konkretnem primeru opravljal nevarno dejavnost.
obveznost plačila – zamudna sodba – nadurno delo – pisan odredba
Zakonska določba, da mora delodajalec delavcu nadurno delo odrediti pisno, predstavlja obveznost delodajalca, da odreditev nadurnega dela delavcu sporoči jasno in določno, namenjena pa je tudi evidenci in morebitnemu nadzoru nadurnega dela. Če delodajalec krši to zakonsko obveznost in nadur ne odredi v pisni obliki, delavec zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic v smislu, da se mu odrejene in opravljene nadure ne priznajo.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 148, 148/1, 179, 179/1. KZ-1 člen 169.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - poseg v osebnostne pravice - razžalitev
Neutemeljeno in šikanozno odvzemanje možnosti tožnici (operni pevki), da nastopa v vlogah, ki so glasovno zanjo primerne, pomeni kršitev pravice do osebnega dostojanstva in varnosti, zlasti zato, ker je tožena stranka tožnici možnost nastopanja odrekala kot sankcijo zaradi zavrnitve vloge. Pri odvzemu vloge je šlo za reakcijo direktorja tožene stranke na tožničino zavrnitev vloge. Takšno izvrševanje sicer legitimnih pooblastil za odločanje o zasedbi vlog pa pomeni protipravno ravnanje v smislu ene od predpostavk civilnega delikta, zato je tožnica upravičena do odškodnine za nepremoženjsko škodo za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice (do osebnega dostojanstva in varnosti).
odškodninska odgovornost – nedopustno ravnanje – strokovna napaka v postopku zdravljenja – premestitev v psihiatrično kliniko – hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici – trditvena podlaga – razbremenitev odgovornosti – standardi vestnega zdravljenja – nepremoženjska škoda – nevšečnosti oškodovanca – vzročna zveza – višina odškodnine
Toženčeva trditev, da je bila premestitev tožnice z matične bolnišnice, kjer se je nahajala zaradi težkega zdravstvenega stanja, v psihiatrično bolnišnico v skladu s standardi pravilnega zdravljenja, je ostala nedokazana. Toženec se svoje odškodninske obveznosti zato ne more razbremeniti.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073042
ZNP člen 17, 112, 113, 114, 117, 118, 119, 128. ZPP člen 214, 285. ZZZDR člen 52, 60. SPZ člen 72, 72/5.
ureditev razmerij med solastniki – ureditev razmerij na delu skupnega premoženja – del skupnega premoženja – skupna lastnina – načelo kontradiktornosti – kršitev pravice do izjave – vročitev predloga za ureditev razmerij nasprotnemu udeležencu – narok – obveznost izvedbe naroka – materialno procesno vodstvo – začasna odredba
Okoliščina, da je nepremičnina le del skupnega premoženja predlagatelja in nasprotne udeleženke kot razvezanih zakoncev, ni ovira za ureditev razmerji med predlagateljem in nasprotno udeleženko v zvezi s to nepremičnino.
Bistveno je, da je oblika lastninske pravice zakoncev na predmetni nepremičnini skupna lastnina.